Călin Georgescu: OZN je v rokah oligarhov

Čas branja: 23 min.

VIDEO & ČLANEK.

Dr. Călin Georgescu, nekdanji visoki funkcionar OZN za trajnostni razvoj in posebni poročevalec o človekovih pravicah, in dr. Reiner Fuellmich, nemško-ameriški pravnik in soustanovitelj Komisije za preiskavo mednarodnih zločinov, spregovorita o tem, kako velike svetovne nevladne organizacije, kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovni sklad za divje živali (WWF), Greenpeace itd., obvladujejo oligarhi, zbrani pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).

Obstaja rešitev. Oligarhom lahko njihove načrte, ki vodijo v robotizacijo človeštva, prekrižamo tako, da temu odločno rečemo ne. Dr. Georgescu nas poziva, naj vsak pri sebi ponovno premisli o tem, kaj sploh je (kvalitetno) življenje. Še je čas, da vsak od nas začne živeti bolj v skladu s samim sabo ter v harmoniji z drugimi in naravo.

Odtrgajmo se od digitalnih naprav in se družimo v živo!

Izvirnik: Oligarchs own the U.N. International Crimes Investigative Committee, 25. 12. 2022.

Reiner Fuellmich (RF): Dobrodošli v še eni oddaji Komisije za preiskavo mednarodnih zločinov. Danes si bomo pobliže ogledali Organizacijo združenih narodov (OZN), ki naj bi, kot mnogi že vedo, po napovedih v okviru velikega reseta (The Great Reset) postala vlada enega sveta.

Čemu je namenjena OZN in s kom se pogovarjamo? Naš sogovorec je nekdanji visoki funkcionar OZN Călin Georgescu. Precej bolje je vprašati koga, ki govori iz lastne izkušnje, kot pa nekoga, ki lahko zgolj sklepa, kaj se dogaja znotraj OZN.

Călin, delali ste v OZN. Kaj točno ste tam počeli?

Călin Georgescu (CG): Hvala za vprašanje. Za to ustanovo sem delal 17, skoraj 18 let. Začel sem v Romuniji, pri programu OZN za razvoj, kar mi je sploh omogočilo razumeti sistem. Bil sem vodja pomembnega projekta, kjer sem koordiniral romunsko strategijo trajnostnega razvoja in Lokalno agendo 21 v skoraj 40 okrožjih v Romuniji.

Nato pa sem se postopoma začel udeleževati raznih dogodkov v New Yorku, zatem pa še v Ženevi in številnih drugih državah. Bil sem tudi v svetu okoljskega programa OZN za Evropo. Najpomembnejše je bilo, da sem bil skoraj dve leti in pol posebni poročevalec za nevarne odpadke. Medtem ko sem počel vse te reči, sem dobil priložnost za številne sestanke, pogovore, ki so mi dali vpogled v to, kako ta sistem deluje.

In ko sem bil na tem položaju, sem lahko dostopal do ključnih ljudi, kar mi je omogočilo razumeti, kako to kolesje deluje.

RF: Kako ste prišli do OZN? Ste se odločili zavestno, češ, rad bi se pridružil OZN, ker bi rad pomagal ljudem, da bi bolje živeli, ali pa so vas povabili? Kako to deluje?

CG: Zelo dobro vprašanje. Pravzaprav sem bil sam trdno prepričan, da je OZN fantastična ustanova, ki lahko pomaga ljudem, pripomore k blaginji, pomaga človeku do boljšega življenja in do harmonije z naravo. Prej sem se namreč ukvarjal z okoljem, z varstvom okolja. V OZN sem torej prišel zaradi tega, s čimer sem se ukvarjal prej, in postal sem specialist za trajnostni razvoj. Kasneje pa sem seveda ugotovil, kako doseči, da se stvari premaknejo, zlasti ko greš na teren. Tam najdeš realnost. Realnost ni iz pisarne, iz časopisa, s televizije. Realnost je s terena.

Na terenu sem ugotovil, da je najpomembnejši del igre to, da so nam narava, bogovi, vesolje dali vse, kar nam srce poželi. Vse. Vesolje lahko zadovolji vse naše potrebe, ne more pa zadovoljiti našega pohlepa. Toda pohlep ne prihaja iz večine prebivalstva. Pohlep prihaja iz majhne skupine ljudi, ki jim danes pravimo globalisti.

Vendar po moje ni problem to. Res je sicer, da danes poteka boj med suverenostjo in globalizmom, toda glavni razlog so oligarhi. Svetovni oligarhični sistem. To je najpomembnejši del problema.

RF: So oligarhi tisti, ki imajo nadzor?

CG: Hočejo imeti nadzor. Razumel sem vaš uvod. Ne verjamem, da bi OZN, gledano od znotraj, lahko bila, kot to razumejo ljudje oz. kot se o tem govori, lahko nova …

RF: Vlada enega sveta.

CG: Ne. OZN je ravno nasprotno. Platforma, most za oligarhični sistem nadzora.

RF: Se v Davosu zbirajo oligarhi? Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF, World Economic Forum)?

CG: Seveda. In to je bistveno. Kajti Agenda 2030 pod okriljem OZN, ki ima, kot vedo vsi, velike cilje, češ da ne bo več težav s hrano, s pomanjkanjem naravnih virov. Ali pa: »Poskrbeli bomo za ljudi, za otroke.«

Platforma 2030 je v vsem enaka kot agenda 2030 iz Davosa. To je najpomembnejše. Agenda OZN 2030 je enaka kot agenda iz Davosa.

Tu bi rad poudaril pomembno reč: oboje, tako OZN kot WEF, je nevladna organizacija. Dejansko je torej Davos oz. WEF, kakorkoli mu že rečemo, nevladna organizacija. In moje prvo vprašanje, ko sem prispel v Davos in sem videl toliko nadzora in tako močan sistem … Vsa švicarska policija je bila v tem malem mestecu, ki je pravzaprav turistični kraj, kjer se pozimi smuča. Nikjer na svetu ni najti toliko policistov kot v Davosu.

RF: Z drugimi besedami, javna varnostna služba, uradna policija se uporablja za varstvo zasebnega podjetja.

CG: Ne zasebnega podjetja, nevladne organizacije.

RF: Toda to je pravna oseba zasebnega prava. Ima države članice, organizacija sama pa spada pod zasebno pravo. Nevladna organizacija.

CG: Ja, nevladna organizacija, vendar se ne da govoriti o poslu, recimo o industrijski dejavnosti. Govorimo o nevladni organizaciji. In to nevladno organizacijo je varovala javna policija. To kot prvič.

Drugič pa je to, da v trenutku, ko vstopiš noter in vidiš sestanke, diskusije, pogovore, opaziš, da je vse to zelo nadzorovano. V tem smislu, da je vse teater. Vse je bilo zmenjeno vnaprej, le nekdo, umetniki pripravijo šov.

RF: Torej se samo pretvarjajo. Odločitve so sprejete v zakulisju.

CG: Sprejete so v zakulisju in vse je pod nadzorom.

Npr. izjava, ki jo je dal Klaus Schwab, ko je pred kratkim rekel: »Ne boste imeli ničesar in boste srečni.« (You’ll own nothing and you’ll be happy.) Pozabil je omeniti zadnji stavek. »Vi ne boste imeli ničesar. Vse bomo imeli mi.« To je bistveno.

In če ponovim, je problem v tem, da je agenda OZN enaka kot agenda iz Davosa. To je glavna tema, o kateri bi rad spregovoril. Seveda pa ta izjemno težki položaj, ki sem ga imel vpričo njih, ni bil povezan le s tem. Kajti OZN je bila ustanovljena leta 1945, kot zveza, ki je povezala narode z enim samim namenom: da bi skrbela za mir, da bi zgradila in ohranjala mir. Močna ustanova, ki je bila ustanovljena zato, da se ne bi nikoli več ponovila druga svetovna vojna. Kar je bila katastrofa.

RF: Ja. OZN kot naslednica Društva narodov se je začela kot nekaj dobrega.

CG: Ja, kot nekaj dobrega. Zato sem tudi šel tja. Jaz in mnogi drugi. Tam imam veliko prijateljev.

Prvotni namen je torej bil fantastičen. In temu se lahko pridružimo vsi. Težava je v tem, da sem na sestankih, na katerih sem sodeloval, videl, da je mir potisnjen vstran kot kaka Pepelka, ki čaka, da bo dobila besedo. In je nikoli ne dobi. Samo čaka in čaka in čaka. Vse razprave pa so samo o vojni. Vendar ne rečejo »vojna«.

RF: Zakaj ne?

CG: Zelo so manipulirali.

RF: Ja. Vse so postavili na glavo.

CG: Točno tako.

RF: Ko rečejo »mir«, mislijo »vojna«. Ko rečejo »pravičnost«, mislijo »nepravičnost«.

CG: Točno. Tako kot pri trajnostnem razvoju, v kar zelo verjamem. Zelo. To bi bilo za človeštvo fantastično. Na primer, bil sem na večini sestankov za trajnostni razvoj, uradnih in neuradnih, in na pogajanjih.

Lahko povem, kakšni so rezultati. Rezultat je, da je na koncu eden in isti zaključek: kako lahko povečamo potrošnjo. In včasih ali na večini dogodkov je najpomembnejši bife, da bi prišli do hrane. Skratka, gre za to, da bi povečali samo plat potrošnje. To je zelo nevarno.

Enako je bilo v Rimskem klubu, ki je tudi pomembna NVO.

RF: Bili ste član Rimskega kluba.

CG: V Rimskem klubu na Dunaju sem bil dve leti in pol predsednik za Evropo.

RF: In tam ste naleteli na isti problem.

CG: Točno tako. Kajti pri Rimskem klubu je bilo prav tako kot pri OZN. Njegov začetek sega v leto 1968, zasnoval ga je veliki um Aurelio Peccei. In leta 1972 je bilo objavljeno odlično poročilo Meje rasti. Natanko o tem, o čemer se pogovarjava zdaj. Lotili so se vizije, da obstaja meja. Ugotovili so, da preveč drvimo in da je to prenevarno.

RF: Z izkoriščanjem naravnih virov planeta.

CG: Ja, toda v kakšnem smislu? V smislu pohlepa.

Nekdo hoče izkoriščati naravne vire npr. v Gani ali Gvineji Conacry. Zakaj ravno Gvineja? Ker je, če jo primerjam z drugimi državami, kjer sem bil, ena najbogatejših držav na svetu. Hkrati pa je zelo majhna. Kot npr. Leipzig in Berlin skupaj.

RF: Res?

CG: Ja. Zelo majhna, a bajno bogata.

RF: Nisem vedel.

CG: Najboljše zlato in druge rudnine so v Gvineji Conacry. Če bi v Gvineji radi izkoriščali naravne vire zase, je to v redu. Če pa prihajajo drugi od zunaj, je to problem.

Tak je torej problem izkoriščanja naravnih virov.

Kajti večina držav na svetu, vključno z Romunijo, nima nadzora nad lastnimi naravnimi viri. Gre za sistem, ki ga obvladuje zlasti Davos, ki ima, kakor sem omenil, enako agendo kot OZN in nad naravnimi viri imajo nadzor oni.

In – recimo temu ljudje na oblasti, ne moremo reči voditelji, ker političnih voditeljev ni, zlasti v Evropi ni nobenega političnega voditelja – ljudje, ki so na oblasti, jim služijo. Zato ima oligarhični sistem oblast nad Evropo. Kajti oligarhi imajo nadzor nad vsemi vrhovnimi politiki, kot so zvezni kancler, predsednik, premier ali karkoli drugega so. Ker ne služijo svojemu ljudstvu.

RF: Delajo za drugo stran, za oligarhe.

CG: Služijo oligarhom.

RF: Potemtakem pravite, da OZN ni več mogoče razločiti od Svetovnega gospodarskega foruma oz. Davosa, ker je pod taktirko istih idej in oligarhov?

CG: Popolnoma. V celoti.

RF: In WEF s programom mladi svetovni voditelji (Young Global Leaders) ustvarja lastne voditelje, ki jih bomo potem izvolili.

CG: Točno tako. Na splošno v OZN prihajajo ljudje, ki jih prej preverijo, ali so politično prav usmerjeni. Toda moraš biti stoodstotno politično prav usmerjen. Če nisi, ne moreš noter. Čeprav pa potrebujejo tudi, kako bi rekel, pametne, inteligentne ljudi. Kajti potrebujejo tudi nasprotnike, kot v hollywoodskih filmih. Potrebna je tudi opozicija, prenevarno je imeti samo eno stran. In poskušajo te obvladovati s plačo.

RF: Tako da ti plačujejo veliko denarja.

CG: Točno tako. Z raznimi ponudbami, tako da imaš brezplačni dostop do prevoza, brezplačni dostop restavracij, do različnih reči. Dejansko šteje tvoja legitimacija. Legitimacija OZN. Legitimacija OZN pomeni, da si pomemben. V primerjavi z ljudmi z ulice.

RF: Torej ti ne dajejo le vtisa, da si bogatejši, ampak večvreden?

CG: Enako kot v bančnem sistemu. Poglejte mlade, ki so zaposleni v bankah. Ti dobijo 400–500 dolarjev na mesec. S 500 dolarji v svojem avtu lahko zagleda prijatelja in reče: »Nimam časa zate. Jaz sem pomemben. Bankir sem.«

Investirajo in manipulirajo um ljudi. V trenutku, ko zmanipulirajo um, ljudje prodajo svojo dušo. In je konec.

RF: Torej tudi če so začeli z dobrimi nameni, izberejo ljudi, ki so politično skladni in pripravljeni prodati svojo dušo.

CG: Ki so politično prav usmerjeni. Začetek je bil popoln. Naj ponovim, začetek OZN, začetek Rimskega kluba, začetek framasonstva … Prostozidarji so, če smo realni, naredili veliko dobrega. Zakaj se je prostozidarjem pridružil Mozart? Ker je hotel prispevati k blaginji družbe, nekaj prispevati za ljudi.

RF: Kaj se je zgodilo? Zakaj so skrenili s poti?

CG: Mednje so infiltrirali ljudi, da bi imeli nadzor. Na podlagi lastnih izkušenj lahko odgovorim takole: Ni jim všeč, da smo … ne le dobri, ampak lepi. Vam ali vašemu življenju ne privoščijo lepote, harmonije. Všeč jim je samo črno, luknja, sistem, v katerem moraš biti pod nadzorom. Z drugimi besedami, Darwin nam je rekel, da izhajamo iz živali.

RF: Da smo potomci opic.

CG: Novi darvinisti pravijo, da izhajamo iz robotov. In zdaj je govor o transhumanizmu, ki nam ga skušajo vsiliti. In kako nam ga lahko vsilijo? Vsilijo nam ga lahko v trenutku, ko bodo ljudje povsem verjeli, da ta mednarodni sistem, ki je visoko nad tabo, lahko poskrbi zate. In da ga moraš ubogati.

Kar je narobe.

Danes, kot veste, nas poskušajo prepričati v sistem upravljanja, ki diktira vse v zvezi z našim zdravjem. Kako mi lahko nekdo diktira karkoli v zvezi z mano?

RF: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je še ena nevladna organizacija. Nihče v WHO ni bil izvoljen.

CG: Ne, imenovani so. Imenujejo ljudi, ki so mentalno povsem zasužnjeni.

RF: Edina razlaga za to, zakaj lahko nekdo kot Tedros, ki je zakrivil zločine v matični državi, postane predsednik Svetovne zdravstvene organizacije. To je mogoče samo zato, ker ni bil izvoljen, ampak imenovan.

CG: Govorite o Egipčanu? Ne, Etiopijcu.

RF: Ja, o Etiopijcu.

CG: Veste kaj, spoznal sem ga, ko je bil minister za zunanje zadeve. Prej je bil minister za zunanje zadeve. Spomnim se, da sem se z njim srečal na sestanku v Ženevi. In bil je poosebljena definicija sužnja. Toda moram vam jasno povedati, kaj to pomeni, da bodo ljudje, ki naju gledajo, lahko razumeli.

V šestdesetih letih je v ZDA obstajal človek, ki je bil legenda – Malcolm X. Malcolm X je bil vodja gibanja proti suženjstvu.

RF: Vodil je gibanje Črnih panterjev.

CG: Točno tako. In mimogrede, bil je umorjen. V enakih okoliščinah kot Kennedy.

Kajti on je to zelo jasno definiral. Rekel je: hišni črnec in črnec, ki dela na polju. Tedros je hišni črnec. Kaj to pomeni?

RF: Stric Tom.

CG: Tako je. V tem smislu, da je, kot vidim zdaj, govoril »mi«. »Mi«. »Mi« pomeni ti, suženj, skupaj s svojimi gospodarji. Zato si »mi«. Ne rečeš »moji šefi«, ampak »mi«. Ker je že del sistema. Ker ga šefi plačujejo.

RF: Tako so izurjeni za hišno delo. Res sem presenečen.

CG: To je hišni črnec. Se pravi suženj, ki je povsem predan gospodarju. Pa naj bo to Bruselj, Washington, EU ali karkoli drugega. Vedno je enako.

In črnec, ki dela na polju … Obstajajo ljudje, ki nočejo, da bi bila njihova država polje za druge. Kar je to, o čemer se pogovarjava danes, in sicer v smislu: Kaj bi pri celotnem sistemu radi nadzorovali?

In to je bistvo. Da bi večina človeštva razumela, kaj so rekli v Davosu. Da gre za nadzor finančnega in bančnega sistema.

Situacija, v kateri smo se znašli, vsi ti dramatični dogodki v Ukrajini in z Rusijo kažejo, da sploh ne gre za to. Moč je tam, kjer so naravni viri. Kajti Rusija je država z ogromno naravnimi viri. In nočejo tega. »Kako si drznete imeti svoje vire? Mi bomo imeli nadzor nad vsem!«

Poglejte Afriko. To celino zelo dobro poznam, skoraj osem let sem preživel na raznih misijah ipd. Afrika je najbrž eden najlepših delov sveta. In tam ni niti ene svobodne države. Ne govorim o drugih koncih planeta, ampak o afriški celini. Gvineja, če vzamemo isto državo, je tragična. Gvineja bi lahko bila biser. Lahko bi bila zaklad planeta. Majhna, lepa, fantastična, polna naravnih virov. Res polna.

Ljudje na ulici pa z napravo pred sabo. In igrajo igrice.

RF: Kaj se je zgodilo?

CG: Pranje možganov. Pri vseh. Imajo nadzor nad predsedniško funkcijo in ljudje so sužnji …

RF: Kako nadzorujejo voditelje teh držav? Z denarjem? Tako da jim ponudijo izobrazbo za njihove otroke?

CG: Za njihove otroke, družine … Gvineja je depandansa Francije. Je nekdanja francoska kolonija. Suženjstvo ni izginilo. Še nikoli ni bilo tako močno.

RF: Le drugačno je.

CG: Vrata suženjstva, kot vemo iz zgodovine, so bila v Dakarju v Senegalu. Zdaj pa so po vsej afriški celini. Obstaja nešteto teh vrat brez povratka.

RF: Le sužnjelastniki so zdaj drugi. Oligarhi imajo nadzor nad OZN.

CG: Enako je. In oligarhi imajo nadzor. Zanje ne obstaja pravilna politična kampanja. Le popoln nadzor. In nastavljajo ubogljive ljudi.

RF: Ni več resničnih volitev.

CG: Ne, volitve ne obstajajo več. To je samo še na papirju. To znajo imeti pod nazdorom. Vedo, kako zmanipulirati ljudi, da volijo tako, kot hočejo oni.

RF: Torej …

CG: Oprostite, da vas prekinjam. Situacija z Donaldom Trumpom je bila velik šok.

RF: Tega niso pričakovali. Izvoljen je bil ponesreči.

CG: Tako je.

RF: To ni bilo del načrta.

CG: V oligarhičnem sistemu se je prvič zgodila »nesreča«. Izvoljena bi morala biti Hillary Clinton, ne Donald Trump. In to, kar se zdaj dogaja s plandemijo in vsemi temi lažnivci, bi se moralo zgoditi že leta 2016.

RF: Morali so jo preložiti.

CG: Točno. Načrtovali so, da bi bila leta 2020 katastrofa glede vode in hrane.

RF: Razumem.

CG: To bi zdaj radi dosegli leta 2025. Načrt se je zaradi tega nekoliko spremenil. Seveda jim ne bo uspelo, to je jasno. Sistem je že skoraj propadel. Seveda pa je v zadnjih zdihljajih in vsi se moramo opogumiti in reči ne.

Zame je najpomembnejši del te igre to, kar sem videl pri svojih kolegih v OZN, ne le pri pametnih, in sicer da ne zmorejo reči ne. Ker vedo, da konec meseca nekdo pritisne gumb, in na bančnem računu se pojavi več tisoč dolarjev.

RF: Torej gre samo za denar. Denar je enako moč. Podali ste mi nekaj primerov, da bi olajšali razumevanje publiki, ko ti ljudje dobesedno prodajo dušo. Vse dobijo brezplačno: prevoz, restavracije …

CG: Ja. Pomembno je, da ne plačujejo skoraj ničesar.

RF: Dobijo plačo, za nameček pa še …

CG: Dnevnice.

RF: Dnevnice. In v nekaterih primerih to znaša 2000 dolarjev na dan?

CG: Odvisno od države. Če gre za državo s tveganjem, je to kar lep denar. Na primer, če greš v Afriko. Za Evropo je to sto ali več sto dolarjev. Toda pomembno je, da ne moreš reči ne.

RF: Če rečeš ne, vse to izgubiš.

CG: To je bila moja priložnost, da se naredim temu konec in poslušam svojo vest in rečem ne. Toda ne mora biti dokončen. Nepreklicen. Kot pravna odločitev, da čez nekaj narediš križ.

RF: Vas je k temu spodbudil kak konkreten dogodek? Ali pa je odločitev zorela počasi?

CG: Seveda je šlo postopoma, kaplja čez rob pa je bila moja zadnja misija na Marshallovem otočju, kjer sem videl verjetno najlepši del sveta. In videl sem, kakšno katastrofo so povzročile ZDA, ko so tam v šestdesetih letih testirale atomsko bombo. Uničile so večino arhipelagov na Marshallovem otočju.

RF: Povedali ste mi, da so uničili celotno populacijo tun.

CG: Tune in marsikaj drugega. Ja, ker je to vplivalo nanje.

RF: Radiacija.

CG: Ja. Tega se ne da pospraviti kot hišo. To ni mogoče. Predvsem pa je to vplivalo na ta raj. Ti ljudje niso vedeli za drugo svetovno vojno. Niso vedeli za zdravnike.

RF: In jih niti niso potrebovali.

CG: Ja. Povprečno so živeli 180 do 200 let.

RF: Res?

CG: Ja. Zdaj pa živijo 35–40 let. Povprečna starost ob smrti je bila 180 let … 180 do 200 let.

RF: O moj bog.

CG: Zdaj pa umrejo pri 40, 45 letih. Nič več. Zaradi radiacije, seveda. Ključni trenutek je bil, ko sem s poročilom prišel v Ženevo, ko sem se vrnil z misije. Naredili so čisto vse, da bi mi preprečili predstavitev poročila. Vključno s tem, da so preklicali tiskovno konferenco. In iz spoštovanja do ljudi, ki sem jih srečal – govorim o Marshallovem otočju, o tamkajšnjih prebivalcih – sem dal odpoved. Odločil sem se oditi. Za vedno.

Ni šlo za to, da bi mi kdo kaj rekel ali me k temu kako spodbudil. Šlo je za vest. Izklopiti se iz matrice. To sem naredil sam od sebe.

OZN bi lahko imela fantastično vlogo. A je nima, ker je pod nadzorom oligarhov. In ti pri vsem tem gredo tako daleč, da se mi velikokrat zdi, da so ljudje, ki so, kot sklepam, njihovi zaposleni, od vrha do dna, naravnost absurdni sužnji. Kajti nihče izmed njih ni zmožen reči ne. Samo kimanje. Povsod.

RF: Pa ni nobenih izjem?

CG: Nobenih.

Ali veste, koliko letno stane samo zgradba v Ženevi? 2,5 milijarde dolarjev. Na leto. Samo za zaposlene in stroške.

RF: 2,5 milijarde?

CG: 2,5 milijarde. Kaj vse bi z 2,5 milijarde lahko naredili v Gvineji? Deželo bi lahko prenovili v enem dnevu.

2,5 milijarde. Ne 2,5 milijona. Da bo jasno: 2,5 milijarde.

Situacija je najslabša v trenutku, ko … In to je moje glavno sporočilo: da gre za neprekinjen proces. To ni nekaj, kar se je začelo in se lahko ustavi. Gre za permanenten proces. Ljudi nadomestijo z drugimi igralci. Ki niti ne vedo, da opravljajo to delo. Vedo pa, da imajo službo. In to še zlasti danes. Z vsemi problemi.

Si lahko zamišljate, kaj je tam? Tam je sanjsko življenje. Biti zaposlen pri OZN. Dejstvo, da delaš za OZN, ti daje še druge privilegije.

RF: Povedali ste mi, da lahko potuješ kamorkoli, ker imaš potni list OZN.

CG: Če imaš legitimacijo OZN, lahko vedno potuješ v poslovnem razredu, na vlaku ali letalu, kjerkoli. In imaš vse privilegije. Z legitimacijo si notri.

RF: In za to ti niti ni treba plačati? Če letiš v poslovnem razredu, moraš za to plačati?

CG: Ne, to seveda plača OZN, ne jaz. Jaz ne plačam ničesar.

RF: Torej to dejansko plačujejo davkoplačevalci sveta. Ne da bi to sploh vedeli.

CG: Ja, denar prihaja iz držav, v obliki prispevkov držav članic. Za vsako državo članico. Vsaka država članica plačuje prispevek.

Toda da bom jasen: prej so OZN in tamkajšnji ljudje dosegali odlične rezultate, iz različnih vidikov.

Gre za visoko diplomacijo. Iskreno povem, da je bila to zame odlična šola. Če bi mi zdaj rekli, naj grem na tri, štiri univerze, je to nič v primerjavi s tem, kar sem se naučil v OZN. Dobra, fantastična plat tega je, da lahko srečaš vrhunske diplomate, sodeluješ pri vrhunskih pogovorih, pogajanjih, kjer se odlično izuriš. Toda na koncu so rezultati isti.

Moja prednost zdaj, za Romunijo in tudi za Evropo in za to, kar bomo naredili zdaj, je to, da vem, kako ta sistem deluje. To je dobro vedeti, ker mora biti prihodnost človeštva svoboden človek.

RF: Suvereni ljudje, ki se zavedajo lastne suverenosti.

CG: In ki spoštujejo suverenost osebe, človeškega bitja.

RF: Demokracija se začne s posameznikom.

CG: Tako je bilo na začetku, a zdaj ni več. In zato moramo ponovno premisliti o tem, da se je demokracija zgodila v antični Grčiji, pred dolgo časa, danes pa ne obstaja več. To je zelo pomembno.

RF: Na podlagi tega, kar pravite, lahko povzamem, da imamo OZN, ki bi lahko bila sijajna ustanova, vendar so jo ugrabili oligarhi, ki vse skupaj vodijo v okviru WEF.

CG: Tako kot pri Rimskem klubu. Tako kot pri WWF (World Wildlife Fund, Svetovni sklad za divje živali). Tako kot pri Greenpeaceu. In kot še v mnogo primerih.

RF: Praktično pri vseh NVO.

CG: Pri vseh večjih, ja. Jasno je, da je NVO po definiciji nevladna organizacija, kar pomeni, da zraste od spodaj navzgor. Skrbi za potrebe družbe oz. skupnosti.

RF: Vsaj morale bi biti.

CG: Ja. Toda to so takoj prevzeli …

RF: Oligarhi.

CG: Točno tako.

RF: Ko torej mislimo, da počnejo, kar počnejo, za dobro ljudi, v resnici to počnejo za oligarhe, kajti ti vse skupaj vodijo.

CG: Obstaja pa še ena vrsta NVO, ki daje denar drugim, npr. ameriški National Endowment for Democracy (Nacionalni sklad za demokracijo). Ste vedeli za to?

RF: Ja.

CG: To gre v povsem napačno smer. Resda podpirajo druge nevladne organizacije, toda v resnici je to zelo zelo … Kako naj rečem … Profesionalna manipulacija. Zelo premetena, zelo inteligentna manipulacija. Samo linija … Zelo mehka. Ne razumeš, da si del sistema.

In to je cilj najinega pogovora, Reiner. Če bi ljudje razumeli, kaj življenje pomeni danes, bi vse vlade izginile.

RF: Brž ko bodo razumeli, da njihove vlade niso njihove, temveč vlade oligarhov …

CG: Pa ne le to. Ne razumejo življenja. Življenje ni to, kar poznamo danes. Npr. gremo v hotel in tam nekaj počnemo. Smo v hiši, se zbudimo, gremo v službo, šef nam reče, da gremo v tujino, rezerviramo hotel, odletimo …

To ni življenje. Življenje je nekaj povsem drugega. Gre za odnos do narave, do sebe, to, koliko se pogovarjaš s sabo. Koliko časa na dan porabiš samo zase. Samo zase. Ko preživljaš več časa s sabo, si bolj ustvarjalen, bolj eleganten. Koliko časa preživiš s svojo družino, s svojo ženo, s svojimi otroki. Pomembna je harmonija. Tako kot v naravi.

In mimogrede, za koliko vojn v naravi veste? Ne obstajajo. Merjasci s severa nimajo vojne z merjasci z juga. To v naravi ne obstaja. Vojne obstajajo samo pri človeku.

RF: Skratka, namesto da govorimo o kvalitetnem preživljanju časa z otroki, bi morali govoriti o kvalitetnem življenju, ne le o ustvarjenem intervalu, pač pa o kvalitetnem življenju. In to mora biti povsem ločeno od teh svetovnih korporacij in nevladnih organizacij.

CG: Kvalitetno preživljanje časa ni izlet z otroki in ženo v trgovski center, da bi videl film in jedel suši. Ni. In, mimogrede, to, da verjameš, da greš na počitnice. Premislite, kaj pomeni ta izraz, da »gremo na počitnice«. To je narobe. In točno to je manipulacija.

RF: Razumem.

CG: Ali pri zaposlenih OZN: »Z denarjem v žepu grem na Karibe, na Madagaskar.« In verjameš v vse te sanje. Da si šef v primerjavi z nekom, ki gre le na lastno dvorišče. Normalno bi bilo, če bi bile počitnice vsak dan. Izraz »počitnice« sploh ne bi smel obstajati. Kajti življenje je prisotnost počitnic. Uživati moramo. Ne znamo uživati v življenju.

Zelo pazijo, da ne bi uživali v življenju. Kajti če uživaš v življenju, greš v napačno smer.

RF: Po njihovem mnenju.

CG: Si čustveni prestopnik. Ni treba, da imaš čustva. Z drugimi besedami, ni treba imeti ljubezni. V trenutku, ko imaš ljubezen, kar je najmočnejša stvar, ki nam jo je dalo vesolje, nisi zanje. S tabo je nekaj narobe. In te je treba takoj utišati. Biti moraš samo robot, ki uboga in dela, kar rečejo.

RF: Ki dela zanje.

CG: Ja, zanje. Dejansko večina ljudi dela zanje. To je problem. Ne delajo zase, za lastno državo. Zato je toliko revščine.

Glavni cilj ob prelomu tisočletja je bil odpraviti revščino. To je bila popolna laž. Kajti ne upoštevajo nič od tega. Še nikoli ni bilo toliko revščine kot zdaj.

Še nikoli nismo imeli tako katastrofalnega šolstva. Kajti prav tu, v šolskem sistemu, imajo nadzor nad ljudmi. Kajti v trenutku, ko nisi svoboden in se v šoli izobražuješ samo za to, da boš robot, si v njihovih rokah. In ne moreš biti svoboden. Ker ubogaš sistem.

Še enkrat bi rad poudaril: ne vemo, kaj pomeni živeti. In točno to hočejo.

Celo vaša služba. Ste odvetnik. Običajno branite enega človeka pred drugim. Drži? Bolj ali manj.

RF: Ja. Po kazenskem pravu si zagovornik, po civilnem zastopaš enega proti drugemu.

CG: V normalnem življenju, kakršno je na Marshallovem otočju, tega ni.

RF: Ker za pravičnost ne potrebuješ sistema pravil.

CG: Točno tako. Kajti poznam vas. In zame niste le človek, ste ustvarjalec, soustvarjalec. Zato je moj pogovor z vami namenjen temu, da razumem, kako lahko okrepim svoje zavedanje in kako lahko s svojo zavestjo prispevam k zavesti vesolja.

Zato v normalnem svetu ne obstajajo odvetniki, niso potrebni zdravniki …

RF: Ali politiki.

CG: Politiki in tako naprej. Danes se v politiko podajajo ljudje, ki ne vedo nič.

Ste pustili službo? Če lahko vprašam, kaj počnete.

RF: To drži za vse politike, izvoljene v zadnjih tridesetih letih. Prej je bilo morda drugače. Toda odkar so uvedli program mladih svetovnih voditeljev in se krepi vpliv WEF nad OZN, ki je zdaj, kot pravite, pod popolnim nadzorom oligarhov, jim je ta vpliv omogočil, da infiltrirajo svoje ljudi v vse sloje družbe.

CG: Res je.

RF: Infiltrirajo marionete.

CG: To seveda ne pomeni, da se moramo s tem sprijazniti. Imeti moramo pogum in to spremeniti. Moramo sodelovati pri politiki, kajti to je položaj, kjer lahko dosežemo spremembe. Uporabiti moramo vsa sredstva, ki so nam na voljo.

Človeštvo je s to situacijo dobilo veliko priložnost. Za nas je to priložnost, da se zbudimo. To je priložnost, da premislimo o svojem življenju, ki nam ga je dal Stvarnik, vsakemu od nas, od začetka človeštva dalje.

Sicer bo človeštvo izginilo.

Tako kot je Einstein rekel v zvezi z jedrsko energijo. Saj veste, kaj so naredili med drugo svetovno vojno in kako so to uporabili. Znanost so uporabili proti človeku. V trenutku ko bodo uporabili to, čeprav upam, da ne bodo, bo konec človeštva.

Vendar imajo jedrsko orožje in investirajo v to, da ga imajo, in znova investirajo v to, in kot dobro veste, lahko uničimo več planetov, ne le enega. S tem, kar imamo zdaj. Danes. Zato je jasno, da gremo v napačno smer.

In v trenutku, ko imaš organizacije, ki bil lahko vplivale na tvoje mnenje, morajo to utišati. Tako kot OZN, ki je imela zelo obetaven začetek, kot rečeno, bila je fantastična. Toda v ozadju so bili drugi, ki vedo, kako poteka manipulacija.

Po mojem mnenju je imel Rimski klub zelo močan začetek. Meje rasti so bile najmočnejša knjiga oz. poročilo, kar jih je bilo v zgodovini. Kajti ljudem je pokazala, da gremo v napačno smer, da se moramo ustaviti. Sicer bo katastrofa.

In to so zmanipulirali na tako prefinjen način, da je Rimski klub danes povsem razvodenel. Usmerili so se v podnebne spremembe, v emisijski kredit, v reči, ki sploh ne obstajajo.

RF: In gre le za denar.

CG: Gre za manipulacijo.

Z Mednarodnim partnerstvom za podnebne spremembe iz nič kujejo dobičke zase, tako da ljudem lažejo o podnebnih spremembah, ki ne obstajajo. Tega ne pravim, ker to mislim jaz. To je rekel ustanovitelj Greenpeacea, dr. Moore, pozabil sem ime …

CG: Ja, podal je izjavo.

RF: Pa je znanstvenik, z več doktorati, mdr. iz biologije. Podrobno nam je razložil, da so podnebne spremembe mit. Izmislili so si jih, da bi lahko prodajali te emisijske kredite …

CG: Pa ne le to. Da bi ti vcepili strah. In te obtožili.

RF: To je vedno glavni problem: strah. To uporabljajo. In da bi nas držali v strahu, potrebujejo vsa orodja: korono, plandemijo virusa, vojno v Ukrajini, pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, globalno segrevanje itd. Vse je mit, ki so si ga izmislili oligarhi, da bi lahko služili in nas imeli pod nadzorom. Je to tisto, kar pravite?

CG: Ja. Gre za to, kako obvladovati ljudi. Obvladuješ jih tako, da uporabljaš najpomembnejše čustvo: strah. Ko obvladuješ to čustvo, si gospodar. In ljudje v taki situaciji ostajajo topoumni. Ne razumejo, da to ni del življenja.

V normalnem življenju strah sploh ne obstaja. Obstaja samo pogum. Pogum pomeni prvi korak v zavedanje. In to obvladujejo, ker se jim zdi, da ljudem ni treba razumeti, kdo so. To je bila največja investicija na svetu.

Družba ne potrebuje, da si pameten. Kajti če si pameten, iščeš svobodo. In nobena družba ne potrebuje, da si svoboden. Če si svoboden, to pomeni, da imaš vprašanja. Upornik boš. Lev. Tega ne potrebujejo. Rabijo lahke tarče. Rabijo ovce.

RF: Njihova družba je tista, ki tega ne potrebuje.

CG: Točno tako.

RF: Svobodna družba pa take posameznike rabi.

CG: Točno tako.

RF: Strah je temeljno orodje nadzora.

CG: Ja.

RF: Včeraj, če se ne motim, sem v oddaji omenil vprašanje, ki so ga po vojni zastavili Hermannu Göringu. Vprašali so ga: »Kako je bilo sploh mogoče, da ste ljudstvo pesnikov, pisateljev, znanstvenikov spremenili v pošasti?« Rekel je: »Ni dosti treba. Ni važno, ali je sistem komunističen ali kapitalističen, edino, kar rabiš, je strah.«

In za strah zdaj uporabljajo plandemijo. In nato naslednje orodje. In nato naslednje. In naslednje. Kajti ljudje sledijo ukazom samo, če živijo v strahu.

CG: Ja, toda nečesa ne smemo pozabiti. V trenutku, ko to uporabljajo, tudi če tedaj za to osebo, skupino ljudi strah ne obstaja, to ostane v zavesti. In to je most za naslednje generacije.

Pri problemu, ki ga imamo danes – tudi če bo ustavljen, kar gotovo bo – moramo razumeti, vsaj večina od nas, da bo to ostalo za naslednje generacije.

RF: To se prenaša iz roda v rod.

CG: Tako je.

CG: Vztrajamo za otroke in za otroke naših otrok. V svojem nezavednem moraš zelo trdo delati na sebi, za svoje starše, za svoje stare starše, za svoje otroke, da bi lahko bolje razumel življenje in razmerje, ki ga imaš z otroki.

Ki so, mimogrede, vsi na napravah. Naprava pomeni vse. Naprava je že kar tvoje življenje. In to nam povzroča hude probleme, ker ni več komunikacije med nami.

RF: Ločuje jih od življenja.

CG: Popolnoma. In natanko to hočejo. Ste videli otroke … Mimogrede, lockdown je zločin. Sam lockdown je zločin proti človeštvu.

RF: Absolutno se strinjam.

CG: Otroke posadiš za računalnik, kjer preždijo večino dneva in so popolnoma odvisni od sistema. In prenosnik ipd. oddaja snov, ki seva v otroka. Brž ko postane odvisen, je to kot droga. Ne moreš se pogovarjati z njim, ker je njegovo življenje tam. Tam so njegovi virtualni prijatelji, njegovo virtualno življenje, vse. Vse je virtualno in je tam.

In ti kot oče ali mati mu skušaš seči v srce. Pa ne moreš. Ker je tam. Ti pa si tu.

RF: Nekateri starši se niti ne trudijo več. Včeraj zjutraj sem videl par v restavraciji. Ni se jima dalo ukvarjati z otroki. Pred sabo so imeli naprave, računalniške igrice, pri čemer so bili precej hrupni. In to nadomešča pogovor. Vendar to ni pogovor, ker v resnici govoriš, sodeluješ z orodjem, s strojem. To je verjetno naslednji korak v transhumanizem.

CG: Ja. Konec transhumanizma pa je posttranshumanizem. Kar je najkatastrofalnejši položaj človeštva. Transhumanizem je tranzicija. Prehod k robotu.

Reči moramo ne.

Človeštvo, in to je moje sporočilo, ljudje morajo reči ne. Uporabiti morajo to besedo, ki je zelo preprosta: ne. Moramo reči ne.

RF: »Ne strinjam se.« To je bistveno.

Ko pravite »moramo reči ne«, torej pravite, da moramo reči ne OZN, ker so to v resnici oligarhi. In ti, ko govorijo o miru, zares govorijo o vojni. Kajti zanje je vojna način za kovanje dobička. Ko govorijo o blaginji in prostem trgu za vse, zares govorijo o revščini, kajti revščina jim prinaša dobiček.

CG: In nadzor. Revne ljudi lahko popolnoma obvladuješ. Veste koliko ljudi je to? Več kot milijarda. Uradno 1,2 milijarde ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan.

Težava je v tem, da so ti oligarhi, vsi, povezani s sistemom pedofilije. Ker vemo, da izgine več kot 8 milijonov otrok na leto. Osem milijonov pomeni celotno populacijo Avstrije. Izginejo brez sledu. Preprosto izginejo. In to je transhumanizem.

Ta zločin je treba ustaviti. Ustavili pa ga bomo šele takrat, ko se bodo ljudje zavedeli in ko bodo dojeli, da to ni življenje. Sicer …

Veste, ne živimo več v skladu s tem, kar smo prejeli od narave. Prejeli smo fantastičen planet s fantastičnimi viri. In smo na poti, da vse to do konca uničimo.

Če vam povem samo o ribiški industriji, kar dobro poznam zaradi svoje službe. Današnja ribiška industrija je katastrofa za oceane. Kajti ribiška industrija pobere vse, postrga do tal. Vse! Ne le ribe, ki jih potrebuješ, ali male ribe. Ne, vse! In vse pomeni vse. Za sabo pustiš samo še Saharo na dnu oceana.

Vse to se počne zaradi pohlepa. Zaradi tega zdaj nimamo naravnih virov. Ker ne le uničujemo, ampak jemljemo zaradi pohlepa.

Tako kot Nestlé. Nestlé v neki afriški državi za 1 dolar pobere 1 milijon m³ vode. In to, kot veste, prodajajo za 2 dolarja, toliko stane 1 plastenka s 300 ml vode.

RF: Poskušajo monopolizirati naše vire. In to gre zelo daleč. Od naših intervjuvancev smo izvedeli, da poskušajo monopolizirati celo zrak.

CG: Ali veste, kako je z vodo? To povem tudi svojim študentom. V OZN sem pripravil poročilo. Rekel sem, ni prav, da imaš plastenko na mizi. Prvič zato, ker je v plastiki, ki sama po sebi ni naravna. Drugič pa zato, ker mora biti voda kjerkoli, v vsaki hiši, v vsaki restavraciji, brezplačna. Brezplačna! Kako sploh lahko dobiš idejo, da bi koval dobiček s tem, kar nam daje narava? To je za vse! To ni le zame, to je tudi zate!

RF: Očitno smo se na vodo že navadili. Bogve, ali se bodo ljudje navadili na plačljiv zrak.

CG: Ja, zdaj pripravljajo še to.

RF: Torej bi glede vsega tega lahko rekli, da se moramo povezati z naravo namesto z OZN in njenimi marionetami. Zelo na kratko rečeno, toda zdi se mi, da je to bistvo. Ne verjemite tem ljudem, ki vas že ves čas vlečejo za nos. Verjemite temu, kar nam ponuja narava.

CG: Lahko vam rečem tole. To lahko strnem v en kratek stavek. Zaupajte si. Verjemite vase. Bodite taki, kakršni ste.

RF: Bistvena je osebna suverenost.

CG: Bodite taki, kakršni ste. To je moje edino močno sporočilo za vse. Bodite taki, kakršni ste.

RF: Zelo dobro.

CG: Bodite taki, kakršni ste. Ne pustite, da vam govorijo, kdo ste. Vedite, kdo ste, preden vam kdo reče, kdo ste.

Hvala.

RF: Najlepša hvala, Călin.

CG: Hvala enako.

RF: Danes smo torej govorili o tem, komu zaupati. In odgovor na to vprašanje je, da bi morali zaupati sami sebi. Da si lahko zaupamo, pa moramo vedeti, kdo smo. Torej ne smemo pustiti, da bi nam kdo govoril, kdo smo. Ne OZN, ker ga vodijo oligarhi, ne kdorkoli drug. Moramo se poznati, da bi vedeli, kdo smo. Povezati se moramo z naravo, in ne z ljudmi, ki nam govorijo, kaj naj počnemo in česa ne.

Hvala lepa.

Prevedla Tatjana Jamnik

Dodatek o WHO

Dr. Astrid Stuckelberger:

»Ustava WHO bi bila globalna ustava sveta … Nismo vedeli, kako [bodo uveljavili enotno svetovno vlado], vendar za to, da bi ustvarili to globalno vlado, uporabljajo zdravstvo in vse politične instrumente.«

👉Podrobnejše informacije o načinu izvedbe svetovnega udara najdete v 6-minutni izjavi dr. Astrid Stuckelberger za Vox Libertatis (3. 7. 2022). Podnaslovljeni videoposnetek, prepis izjave in priporočeno literaturo najdete v članku Astrid Stuckelberger: Svetovna vladavina z WHO.

Dodatek o narativu v zvezi s podnebnimi spremembami

Literatura

Mednarodna pogodba o preprečevanju pandemij in pripravljenosti nanje. Gibanje Zdrava družba, 3. 5. 2022. https://www.zdravadruzba.si/mednarodna-pogodba-o-preprecevanju-pandemij-in-pripravljenosti-nanje/

Ivan Wecke: Conspiracy theories aside, there is something fishy about the Great Reset. OpenDemocracy, 16. 8. 2021. https://www.opendemocracy.net/en/oureconomy/conspiracy-theories-aside-there-something-fishy-about-great-reset/

‘You will own nothing, and you will be happy’: Warnings of ‘Orwellian’ Great Reset. Sky News Australia, 13. 12. 2020. https://youtu.be/NcAO4-o_4Ug

Eleonora Barbieri Masini: The Legacy of Aurelio Peccei and the Continuing Relevance of his Anticipatory Vision. Dunaj: European Support Centre of the Club of Rome, 2007. https://www.fondazionemicheletti.eu/public/contents/documentazione/fondi/allegati/file/2007.07.09_Peccei.pdf

Dennis Meadows, Donella Meadows, Jørgen Randers, William W. Behrens III: The Limits to Growth. New York: Universe Books, 1972. http://www.donellameadows.org/wp-content/userfiles/Limits-to-Growth-digital-scan-version.pdf

#StopTheWHO Dr. Astrid Stuckelberger: “The WHO is only one part of the whole system”. World Council for Health, 28. 5. 2022. https://youtu.be/qYNnhPbAjz0

Young Global Leaders. InfluenceWatch. https://www.influencewatch.org/organization/young-global-leaders/

Fact Sheet on the National Endowment for Democracy. Ministry of Foreign Affairs of the People’s Republic of China, 7. 5. 2022. https://www.fmprc.gov.cn/eng/zxxx_662805/202205/t20220507_10683090.html

Dr. Patrick Moore, co-founder of Greenpeace, speaks his mind. RexTV, 26. 1. 2020. https://youtu.be/w5nEboAQNcQ

O strokovnjakih

Călin Georgescu (1962) je romunski vrhunski strokovnjak za trajnostni razvoj, ki se je področju varovanja okolja uveljavil tudi v okviru Organizacije združenih narodov, kjer je delal 17 let. Med drugim je bil tudi posebni poročevalec OZN za nevarne odpadke.Za obdobje 2015–2016 je bil imenovan za izvršnega direktorja Inštituta Združenih narodov za globalni trajnostni indeks v Ženevi in Vaduzu. Pred tem je bil predsednik Evropskega raziskovalnega centra Rimskega kluba (2013–2015). Je tudi član mednarodnega združenja Rimskega kluba v Švici. Napisal je vrsto knjig o trajnostnem razvoju.

Reiner Fuellmich (1958) je nemški pravnik, ki deluje v Nemčiji in ZDA. Študiral je pravo na Univerzi Georga Avgusta v Göttingenu in v Los Angelesu. Med drugim je delal kot asistent na pravni fakulteti Univerze Georga Augusta v Göttingenu in tam tudi doktoriral. Preden je leta 1993 ustanovil odvetniško pisarno Dr. Fuellmich, je delal na področju korporativnega bančništva pri Deutsche Bank v Nemčiji in na Japonskem. Je avtor več knjig s področja bančnega prava, medicinskega prava in mednarodnega zasebnega prava.

Astrid Stuckelberger je mednarodna znanstvenica na področju zdravja, ki že 30 let vodi in usmerja raziskave na področju kliničnih in epidemioloških študij ter znanosti za oblikovalce politik. Sodelovala je s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), kjer je delovala na področju obvladovanja pandemij in mednarodne zdravstvene ureditve, v odboru za etično presojo in na področju dejavnikov v zdravstveni politiki s poudarkom na človeku, in z Univerzitetno bolnišnico v Ženevi. V devetdesetih letih je bila namestnica direktorja švicarskega raziskovalnega programa o staranju za usmerjanje oblikovalcev politike v Švici (za Švicarsko nacionalno znanstveno fundacijo) in namestnica direktorja prvega interdisciplinarnega raziskovalnega centra za gerontologijo v Švici. Zadnjih 20 let zastopa znanstvene nevladne organizacije pri OZN/WHO. Je avtorica več knjig, znanstvenih razprav in poročil OZN/EU.

Foto: Ilyass Seddoug (Unsplash)

Dopolnjeno 20. 1. 2023.