Pobuda za premislek o urednikovih kompetencah je prišla z uredništva založbe LUD Literatura, ki me je leta 2019 povabilo, naj pripravim predstavitev urednikovega dela na Prepišnem uredništvu.
Posnetek z dne 16. 4. 2019 si lahko ogledate tule »
Kaj sploh počne slovenski urednik?
Če sem iskrena, ne vem, kaj točno dela slovenski urednik, ki sedi v pisarni velike (programsko podprte) založbe, saj nikoli nisem bila zaposlena v takšni založbi. Na podlagi lastnih opažanj (kot lektorica ali prevajalka sem od leta 1998 dalje sodelovala s približno 20 slovenskimi založbami, tako večjimi kot manjšimi) lahko samo rečem, da so urednikove zadolžitve očitno pri vsaki založbi opredeljene nekoliko drugače, včasih pa do razhajanj prihaja celo v okviru iste založbe. Očitno je to precej odvisno od stopnje pripravljenosti posameznega urednika, ali se bo angažiral ali ne. Na to, ali so njegovi posegi umestni ali ne, pa vpliva njegova zmožnost samorefleksije.
Govoreč o urednikovih kompetencah, bom zatorej izhajala:
- iz tega, kar sem prebrala o zgodovini slovenskega založništva (npr. o medvojnih založbah Belo-modra knjižnica in Modra ptica v doktoratu Taje Kramberger) in v raznih (tujejezičnih) priročnikih o založništvu,
- iz izkušenj, ki so jih z mano delili založniški kolegi, npr. Jože Piano iz založbe eBesede,
- iz omenjenih lastnih opažanj pri slovenskih založbah, s katerimi sem sodelovala,
- iz lastnih izkušenj, ki sem jih pri različnih založniških projektih (v vlogi lektorice, urednice, prevajalke ali pregledovalke ustreznosti prevodov) nabirala v Sloveniji, na Poljskem, Češkem in v drugih (predvsem evropskih) državah,
- iz lastnih izkušenj, ki sem jih pridobila kot vodja založbe KUD Police Dubove (te izkušnje so bržkone precej specifične zaradi horizontalne organizacijske strukture: izogibamo se hierarhičnim razmerjem, tj. poudarek dajemo sodelovanju pri doseganju skupnega cilja, s tem da projektni vodja zgolj koordinira delovni proces in bdi nad celoto oz. ima pregled nad realizacijo projekta).
Kaj pomeni biti urednik v praksi?
Kadar rečemo urednik, imamo ponavadi v mislih tri vloge oz. naloge:
1. Urednik kot odločevalec
V veliki oz. programsko sofinancirani založbi biti urednik pomeni imeti funkcijo odločevalca (kar še vedno pomeni družbeni prestiž). Urednik je tisti, ki oblikuje knjižni program, torej poišče/izbere knjige za izdajo.
V praksi so (tudi pri večjih založbah) meje so pogosto zabrisane, čeprav je res, da uredniku pripade pravica odločanja, ali bo knjiga sprejeta v program ali ne. Funkcijo izbire knjig pogosto opravljajo prevajalci, s tem ko izbirajo naslove tujejezičnih del, ki bi jih bilo treba po njihovem mnenju treba prevesti v slovenščino. (Tako je tudi edino prav, saj ima edino prevajalec dostop do besedila v izvirniku. )
2. Tehnični urednik
Tehnični urednik pripravi besedilo za prelamljalca (izbriše odvečne presledke, vstavi pravilne znake, označi sloge ipd.). S tem se preprečijo težave pri prelomu oz. korekturah in mukotrpno ročno popravljanje.
3. Urednik kot kritični bralec besedila
Dober urednik bere vsebinsko oz. globinsko ter zna svetovati avtorju ali prevajalcu, kako lahko besedilo izboljša (npr. je zmožen zaznati mesta v prevodu, ki niso najbolj posrečeno prevedena).
V praksi to uredniško branje dostikrat opravlja kar lektor (predvsem pri velikih založbah), ki naj bi sicer prvotno skrbel predvsem za skladnost s pravopisno normo.
Največji družbeni prestiž ima kajpada funkcija urednika kot odločevalca. Urednik odločevalec, kot rečeno, ni nujno tudi kritični bralec besedila (nekateri to prelagajo na lektorja). Kritično uredniško branje je najbolj zahtevna naloga, ki zahteva specifične kompetence in obenem pomeni veliko odgovornost.
Kaj so urednikove kompetence?
Naslov Urednikove kompetence se ne nanaša samo na to, kaj bi urednik moral početi, temveč v enaki meri tudi na to, česa urednik ne bi smel početi, torej na uredniško etiko.
Pogoji za dobro opravljeno uredniško branje:
a) nujne vrline:
- uredniški talent (občutek za jezik in bogat besedni zaklad, globinsko razumevanje teksta ipd.)
- literarna in splošna razgledanost (neprestano izobraževanje)
- jezikoslovna izobrazba (odlično poznavanje SP in jezikovnih virov, spremljanje sodobnih jezikoslovnih spoznanj)
- socialne veščine (kooperativnost, koordinacijske/vodstvene sposobnosti)
- zmožnost samorefleksije in samokritike
b) priporočljive vrline:
- tehnične veščine (obvladovanje računalniških programov, poznavanje vseh faz produkcije knjige)
- izkušnje, še najbolje v različnih vlogah (tudi lektor, prevajalec, pisec)
- realna podoba samega sebe (megaloman/samozaverovanec ne more biti dober urednik)
- dobro poznavanje samega sebe: svojega značaja in zmožnosti (introspekcija, analitičnost ipd.)
Pasti, ki prežijo na urednika:
- jezikovni purizem (pozneje – kasneje ipd.)
- pretirano oz. neupravičeno poseganje v besedilo (npr. vsiljevanje lastnega idiolekta)
- nespoštovanje avtorjeve avtonomnosti (resda pa je avtonomen lahko samo kompetenten avtor)
- tudi urednik je samo človek z določenimi omejitvami in nepredvidljivim nezavednim
Vprašanje uredniške etike
- Pozicija urednika (kot odločevalca ali kritičnega bralca besedila) je sama po sebi pozicija moči. S kakšnimi varovalkami preprečiti zlorabo položaja moči? (od znotraj – samonadzor, od zunaj)
- Etično vprašanje: Kdaj lektura/urejanje postane cenzura?
Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »