Prevod izbranih odlomkov poročila posebne poročevalke Organizacije združenih narodov Francesce Albanese o genocidu nad Palestinci. Poročilo je bilo predstavljeno 27. marca 2024 na 55. zasedanju Sveta za človekove pravice pri OZN.
Videoposnetek tiskovne konference: https://webtv.un.org/en/asset/k19/k199zd7ei5
A. Sestavni elementi genocida
17. Konvencija [o genocidu] kodificira genocid kot »katerokoli od [navedenih] dejanj, izvedenih z namero celotnega ali delnega uničenja neke etnične, rasne ali religiozne skupine kot takšne.«[1]
V skladu s tem zločin genocida vključuje dva medsebojno povezana elementa:
(a) Actus reus (zločinsko dejanje): pooblastilo za katerokoli ali določeno dejanje proti zaščiteni skupini, natančneje
(i) ubijanje članov skupine;
(ii) povzročitev resnih telesnih ali psihičnih poškodb članom skupine;
(iii) načrtno povzročanje takšnih pogojev življenja, ki preračunano povzročajo popolno ali delno telesno uničenje te skupine;
(iv) vsiljevanje ukrepov, ki merijo k preprečevanju rojstev znotraj te skupine;
(v) nasilno premeščanje otrok iz te skupine v drugo skupino.[2]
(b) Mens rea (zločinski um): načrt v ozadju pooblastila za eno ali več izmed zgoraj omenjenih dejanj mora biti dokazan, kar vključuje dva medsebojno prepletena elementa:
(i) splošno namero za izvajanje kriminalnih dejanj (dolus generalis oz. splošna zla namera) in
(ii) posebno namero uničiti ciljno skupino kot takšno (dolus specialis oz. posebna zla namera).[3]
18. Da se postopek zakonsko opredeli kot genocid, morata biti izpolnjena oba sestavna elementa.[4] Hudodelčeva namera uničiti neko skupino v celoti ali delno razlikuje genocidna dejanja od drugih mednarodnih zločinov.[5] Ugotovljena mora biti posebna namera z neposrednim dokazom, tj. trditvami vrhovnega poveljstva (angl. high command) ali uradnimi dokumenti ali pa s pomočjo sklepanja glede na vzorce ravnanja.[6]
V tem zadnjem primeru morajo biti vzorci ravnanja ali način, na katerega so dejanja zagrešena, takšni, da »usmerjajo pozornost edinole k obstoju takšne [genocidne] namere,[7] obstoj namere pa ima za posledico edini možni sklep, do katerega je mogoče priti razumsko.«[8]
19. Dokazilo o učinku je zahtevano, da bi ugotovili pooblastila glede treh spodaj navedenih dejanj (ubijanja, povzročanja škode in premeščanja otrok).[9] Za preostali dve dejanji (povzročanja pogojev, ki preračunano merijo k uničenju skupine ali onemogočanju rojstev) dokazni prag zahteva bolj dokaz o nameri doseči dani izid kot pa dejansko udejanjenje.[10] Če so torej premestitev, etnično čiščenje ali množične deportacije zagrešene z nujno namero uničiti zaščiteno skupino kot takšno, to lahko v celoti doprinese k oznaki genocida.[11] Prav tako so dejanja premeščanja lahko dokaz specifične genocidne namere.[12]
VIII. Priporočila
96. Posebna poročevalka prosi države članice, naj urgentno uveljavijo prepoved genocida v skladu z njihovimi nespregledljivimi obvezami.[13] Izrael in države, ki so bile soodgovorne za nekaj, o čemer je mogoče upravičeno sklepati, da predstavlja genocid, je treba obravnavati kot odgovorne ter od njih zahtevati odškodnino, sorazmerno z razdejanjem, smrtnimi žrtvami in škodo, ki so bili prizadejani palestinskemu ljudstvu.
97. Posebna poročevalka priporoča, da države članice:
(a) Nemudoma uvedejo embargo na orožje proti Izraelu, ki očitno ne izpolnjuje zavezujočih ukrepov, ki mu jih je 26. januarja 2024 naložilo Meddržavno sodišče (ICJ), pa tudi druge ekonomske in politične ukrepe, ki so nujni za zagotovitev takojšnjega in trajnega premirja ter za obnovljeno spoštovanje mednarodnega prava, vključno s sankcijami;
(b) Podprejo Južno Afriko, ki se je zatekla k Varnostnemu svetu Združenih narodov, sklicujoč se na člen 94(2) Listine Združenih narodov, potem ko je Izrael izkazal neizpolnjevanje omenjenih ukrepov ICJ;
(c) Naredijo vse, da zagotovijo temeljito, neodvisno in transparentno preiskavo vseh kršitev mednarodnega prava, ki so jih zagrešili vsi aktivni soudeleženci, vključno s tistimi, ki so privedle do vojnih zločinov, zločinov zoper človeštvo in zločina genocida, kar vključuje:
(i) sodelovanje z mednarodnimi neodvisnimi mehanizmi za preiskovanje dejstev in odgovornosti;
(ii) poročanje o situaciji v Palestini neposredno Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), v podporo preiskavi, ki je že v teku;
(iii) opustitev svojih obveznosti zaradi načel univerzalne jurisdikcije, tako da zagotovijo pristno preiskavo in pregon posameznikov, ki so osumljeni tega, da so zagrešili, pripomogli k ali podpihovali k izvrševanju mednarodnih zločinov, vključno genocida, začenši z njihovimi lastnimi sodržavljani;
(d) zagotovijo, da Izrael, kot tudi ostale države, ki so sokrive za genocid v Gazi, priznajo velikansko škodo, ki so jo povzročile, se zavežejo, da tega ne bodo ponavljale, spoštujejo ukrepe za preprečevanje le-tega in se zavežejo k plačilu polnih vojnih odškodnin, vključno s polno ceno ponovne izgradnje Gaze, za kar se priporoča osnovati register škode s spremljajočo preverbo in procesom množičnih odškodninskih zahtevkov;
(e) znotraj Generalne skupščine razvijejo načrt, s katerim bi napravili konec nezakonitemu in nevzdržnemu statusu quo, ki predstavlja primarni vzrok za to zadnje stopnjevanje (nasilja), ki je nedavno doseglo vrhunec z genocidom v Gazi. Prav tako naj s ponovnim oblikovanjem Posebne komisije Združenih narodov proti apartheidu izčrpno naslovijo situacijo v Palestini in uveljavijo diplomatske, ekonomske in politične ukrepe v skladu z Listino Združenih narodov, v primeru, da Izrael teh predpisov ne izpolni;
(f) kratkoročno in kot začasni ukrep, po posvetu z državo Palestino, pošljejo mednarodno zaščito za onemogočanje nasilja, ki se rutinsko uporablja proti Palestincem na okupiranem palestinskem ozemlju;
(g) zagotovijo, da je Agencija OZN za pomoč palestinskim beguncem na bližnjem vzhodu (UNRWA) ustrezno financirana in da se ji s tem omogoči ustrezno odzivanje na povišane potrebe Palestincev v Gazi.
98. Posebna poročevalka poziva Urad Visokega komisarja za človekove pravice, da stopnjuje svoje napore za ustavitev trenutnih grozodejstev v Gazi ter promocijo in pravilno uporabo mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije, v kontekstu okupiranega palestinskega ozemlja (oPt) kot celote.
Prevedla Alenka Jovanovski
Oazni načrt: LaRoucheva rešitev za Bližnji vzhod
V ogled priporočamo tudi videoposnetek, v katerem je predstavljen Oazni načrt, razvojna rešitev, ki bo zagotovila mir na Bližnjem vzhodu.
The Oasis Plan — LaRouche’s Solution for the Middle East. The LaRouche Organization, 17. 2. 2024. https://rumble.com/v4cvhq3-the-oasis-plan-larouches-solution-for-the-middle-east.html
Opombe
[1] Konvencija, člen II.
[2] Ibid.; Rimski statut, člen 6.
[3] Kai Ambos, “What Does ‘Intent to Destroy’ in Genocide Mean?”, International Review of the Red Cross, zv. 91, št. 876 (2009), str. 834.
[4] ICJ, Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro, Judgment (2007), odst. 187–188.
[5] Prosecutor v. Kupreskic et al., IT-95-16-T ICTY, Judgement, 14. 1. 2000, odst. 636.
[6] https://ccrjustice.org/sites/default/files/attach/2023/11/Declaration Expert William Schabas_w.pdf 11 January 24, odst. 16.
[7] Bosnia v. Serbia (opomba 40), odst. 373.
[8] ICJ, Croatia v. Serbia, Judgment (2015), odst. 148.
[9] Schabas, Genocide in International Law (op. 32), str. 177.
[10] Ibid., str. 177, 192, 195–197; A-G Israel v. Eichmann (1968), odst. 196.
[11] ICJ, Gambia v. Myanmar, Joint Declaration of Intervention of Canada, Denmark, France, Germany, the Netherlands, and the United Kingdom (2023), paragrafi 44-47; ICJ, Bosnia v. Serbia, Provisional-Measures-Judgement, 1993, Judge-Lauterpacht, odst. 123; in Judgment (2007), odst. 190; Prosecutor v. Karadžić and Mladić, IT-95-5-R61 ICTY, Review-of-Indictments, 16 July 1996, odst. 94; Prosecutor v. Krstić, IT-98-33-A ICTY, Appeal Judgement, 19. 4. 2004, odst. 31–33.
[12] Gambia v. Myanmar (op. 47), odst. 72–74; IT-98-33-A, odst. 31–33.
[13] http://www.undocs.org/a/RES/56/83 (2002), člen 31.
Foto: Ash Hayes (Unsplash)
Pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in književna prevajalka iz italijanščine in angleščine. Dobitnica Stritarjeve nagrade za mlado kritičarko, nagrade vitez(inja) poezije 2004 in Veronikine nagrade 2019. Avtorica pesniških zbirk Hlače za Džija (2012), Tisoč osemdeset stopinj (2018) in monografije Temni gen: estetsko skozi prizmo mističnega izkustva (2001).