Večini ljudem (a ne vsem) je težko, ko preberejo kaj dobrega, a nimajo nikogar, s komer bi to delili. Bralni klubi nudijo prav to: ljudje lahko preberejo knjigo in imajo nekoga, s komer lahko o njej govorijo. Oblikovanje sebe, iskanje svojega »plemena« in svojega mesta pod soncem pa so tudi poglavitni cilji mladih, ki jim pri tem lahko v veliki meri pomagajo tudi bralne skupine, oblikovane po njihovi meri, torej mladinski bralni klubi.
Na podlagi rezultatov svoje raziskave z ameriškimi moderatorji mladinskih bralnih klubov in lastnih izkušenj z moderiranjem mladinskih bralnih klubov je že leta 2004 napisala priročnik ameriška avtorica Constance B. Dickerson. Nekaj njenih izsledkov navajam tudi v nadaljevanju. Tudi sama sem v sklopu pisne naloge za knjižničarski izpit izvedla krajšo raziskavo med mladinskimi bralnimi klubi v Sloveniji, katere izsledke z veseljem delim naprej, če komu pridejo prav.
Najstniška leta za starše in najstnike niso lahka. Starši na videz niso ravno zaželeni v življenju svojih otrok, saj ti v oblikovanju svojih prepričanj in jaza zavračajo poskus vsake avtoritete, ki bi jih nadzorovala in vodila. Paul Kropp opredeli poseben tip bralca v najstniških letih, ki je drugo najnevarnejše obdobje za bralce, takole: »Če se je vašim otrokom uspelo izogniti nazadovanju v branju pri devetih letih, postanejo trinajsto, štirinajsto in petnajsto leto čas, ki odloča, ali bo branje še naprej zavzemalo pomembno vlogo v njihovem življenju.«
V srednji šoli se obseg šolskega dela resda poveča in ni več časa za prostočasno branje. Mladostniki veliko berejo že v šoli ali pa tega preprosto ne želijo več početi, četudi so med njimi dobri bralci. Tudi knjižničarji opažamo, da mladi ne berejo več, ker branje med mladimi ni popularno. Bojana Dragoš pri svojem delu opaža, da večina dijakov ni sposobna prebrati daljšega besedila brez prekinitve, saj se jim to zdi prenaporno in brez koristi. Navajeni so namreč na kratko sporočanje po SMS-ih in družbenih omrežjih. Domače branje je zgolj nuja in se mu najraje izognejo s prebiranjem povzetkov na spletu.
Kar se tiče spodbujanja branja pri mladih, Meta Grosman v knjigi Zagovor branja piše, da je treba dosledno upoštevati realne učence z vsemi njihovimi novimi navadami in zanimanji kot edino sprejemljivo izhodišče za uspešno branje in usvajanje bralne zmožnosti, kar lahko dosežemo z zanimivo obravnavo besedil, ki učencem na vseh ravneh pušča dovolj časa za razmislek in za oblikovanje lastnega mnenja v odprtem pogovoru, kjer so brez skrbi, da se bi pred kom osmešili. Pomembno je torej mladostniku predlagati pravo knjigo ob pravem času. Drugi predlagajo, da se tudi mladostnikom bere čim dlje (vsaj dokler so nas še pripravljeni poslušati J).
Osnovanje mladinskega bralnega kluba
Še preden moderator poišče udeležence je pomembno, da si postavi vizijo. Kajti pri bralnem klubu ne gre za poljubno prostočasno srečevanje, ampak je v ozadju vsega ves čas nek »višji načrt«. Bistveni moderatorjevi vrlini sta človečnost in avtentičnost, predvsem pa mora znati pozorno poslušati in opazovati. Ni treba posebej poudarjati, da brez dobrega poznavanja samega sebe in samorefleksije ne gre, dobro pa je tudi, da je moderator družbeno in literarno razgledan. Špela Jakšič, tudi sama moderatorka bralnega kluba, opaža, da je v prvi fazi nastajanja skupine vloga moderatorja zelo pomembna, saj postavi in skrbi za temelje, na katerih bo skupina kasneje gradila. Poskrbeti mora za to, da se udeleženci dobro počutijo. Moderatorjevo delo na začetku je predvsem zagotovitev strukture (čas trajanja srečanja, knjiga, ki jo bodo brali, pogostost srečevanja, spoštljivost do udeležencev). V drugi fazi se udeleženci med seboj povežejo, zato je vzdušje v skupini bolj sproščeno.
Vrednost razpravljanja z najstniki
Kakor poudari Dickersonova, je pomembno, da se zavedamo velike vrednosti, ki jo ima razpravljanje o knjigah z najstniki, saj je to ena izmed priložnosti, ko lahko najstniki spontano izrazijo svoja čustva, strahove, hrepenenja in prepričanja. Vsaka pozitivna izkušnja druženja v skupini ima lahko velik vpliv na najstnikovo samozavest, posebej če gre za bolj osamljene najstnike. Razpravljanje o knjigah vodi tudi do sposobnosti kritične analize literature, ki jo urimo z vajo in ima dobre učinke na šolsko delo. Kritično mišljenje je povezano tudi z reševanjem problemov; to pa je eno izmed področij, ki ga pri najstnikih še posebej spodbujamo. Najstniki, ki berejo o življenju drugih, drugačnem od njihovega, so tudi bolj razumevajoči in sočutni.
Knjižno gradivo
Potrebno je zagotoviti dovolj knjižnih izvodov za vse udeležence bralnega kluba. Lahko jih pridobimo iz drugih knjižnic ali večje knjižnice naročijo več izvodov obravnavanega dela. Nekateri založniki in knjigarne morda ponudijo tudi količinski popust.
Sčasoma moderatorji bralnih klubov že po prebrani knjigi vedo, ali bo primerna za razpravo. Bila naj bi dobro napisana, spretno povedana, liki dobro razviti in realistični. Situacije naj bi bile takšne, s katerimi se najstniki zlahka identificirajo in jih zanimajo. Nedokončani zaključki knjige nudijo dobro izhodišče za razpravo. Knjige, ki obravnavajo večne teme, pa so najboljši material za razpravo. Zato se dobri pogovori lahko razvijejo tudi takrat, ko so v bralnem klubu posamezniki, ki niso prebrali knjige. Veliko bralnih skupin se pri branju omeji le na en tip literature, še posebej leposlovje, četudi so biografije in poezija ravno tako dober material za diskusijo. Nekatere skupine berejo le določen žanr, še posebej znanstveno fantastiko. Lahko berejo le nagrajena dela ali po seznamu popularnih del določene organizacije.
Kako izbrati primerno knjižno gradivo za obravnavo
Lahko uporabimo le knjige, ki smo jih prebrali, ali pa si pri predstavitvi možnih predlogov za naslednje branje pomagamo s podatki z interneta ali kar s knjižne platnice, skupina pa se sama odloči, kaj brati naprej. Zavedati se moramo svojih predsodkov in spoštovati želje najstnikov, četudi to ne bo najbolj kvalitetno čtivo. Pri izboru knjig se mladi ravnajo tudi po priporočilih prijateljev in sošolcev, ki postajajo za njih vse bolj pomembni. Pri izbiri knjige je treba paziti, da se ob branju kdo ne bo čutil osebno prizadet. Tudi nekateri starši lahko nasprotujejo izbiri knjige, če menijo, da bo imela slab vpliv na njihove otroke. Mladinska literatura vsebuje teme, ki so najstnikom znane in jih zanimajo, a nimajo veliko izkušenj z njimi. Diskusija jim pomaga pridobiti še kakšno novo informacijo, lahko izrazijo svoja občutja o kontroverznih temah in si oblikujejo mnenje na podlagi drugih stališč. S temi temami se mladi srečujejo že v medijih, preko prijateljev in celo v svojih osebnih življenjih. Če se skupina srečuje dlje časa, sčasoma vedno bolj zaupa moderatorju in lahko prebere tudi knjige, ki jih predlaga on, a jih drugače ne bi prebrala. Priporoča se branje sodobne mladinske literature in ne klasikov, ki jih mladostniki berejo v šoli. Če namreč beremo knjige, o katerih niso v šoli še nič slišali, bo to v njih vzbudilo zaupanje, da to res delamo za zabavo in ne gre samo za trik. Čez čas, ko se najstniki privadijo sproščenemu pogovoru, pa seveda lahko vzamemo v roke tudi kako knjigo s seznama šolskega čtiva in jo preberemo z drugimi očmi ter se o njej pogovarjamo spontano, ne da bi se obremenjevali z učnimi cilji. Skupina lahko občasno bere tudi literaturo za odrasle, zanimivo pa bi bilo brati tudi otroške knjige, ki so jih udeleženci brali pred leti in se nato pogovarjati o morebitni spremenjeni interpretaciji.
Glavno vodilo naj bo torej, da izbiramo knjige, ki so za udeležence zanimive, poleg tega pa moramo tudi paziti, da mladih bralcev ne podcenjujemo ali predalčkamo, češ da »današnja mladina pač ne bere«.
Prostor, čas in oblikovanje bralne skupine
Mladi, ki radi veliko berejo, potrebujejo prostor za pogovor in druženje. Večina knjižnic ima prostore za prireditve in srečanja, ki jih lahko uporablja tudi bralni klub. Zaželeni so tudi zunanji prostori ali bližnji parki. Bralni klub se lahko srečuje tudi v bližnji kavarni, kjer se zbirajo najstniki. Učitelji jih lahko organizirajo kar v praznih učilnicah ali, še bolje, v šolski knjižnici. Upoštevati je treba, da lahko razprava postane glasna, zato mora biti prostor srečevanja bralnega kluba nekje, kjer ne motimo drugih. Stoli in mize so edino, kar potrebujemo. Priporočljivo je, da udeleženci sedijo v krogu ali polkrogu. Na mize lahko odlagamo knjige, si spočijemo roke ali na njih ponudimo prigrizke, ki so v mladinskih bralnih klubih zelo zaželeni.
Četudi mladinski bralni klub ne poteka v šoli, temveč v splošni knjižnici, je dobro imeti pri sebi šolski koledar, ko pripravljamo termine za srečanja. Pri načrtovanju terminov je treba biti prilagodljiv, saj bralni klubi tekmujejo z marsičim na videz pomembnejšim v najstnikovem življenju. Večina moderatorjev bralnih klubov poskuša najti termin, na katerem bodo vsaj trije udeleženci in s tem upajo, da bodo ti sčasoma s seboj pripeljali tudi prijatelje. Večina bralnih klubov poteka ob večerih, v šolah pa je najbolj priporočljiv čas takoj po pouku. Predlaga se tudi termine po zaprtju knjižnic. V prid temu je, da ni nikogar več v knjižnici, ki bi ga motili. Tudi starši raje vidijo, če so njihovi najstniki v nekem varnem, nadzorovanem okolju.
Večina moderatorjev bralnih klubov nima težav z omejevanjem velikosti bralne skupine. Po mnenju Dickersonove je zaželeno število udeležencev za uro dolgo diskusijo 14 ali 15 udeležencev. Po izkušnjah moderatorjev, ki so se udeleževali spletnega webinarja za moderiranje bralnih klubov pa je najbolj optimalna velikost skupine 8 do 12 udeležencev, 15–16 udeležencev je že zgornja meja. Zaželeno je, da vsakdo pove, kar želi. Težje je k govoru spodbuditi bolj sramežljive udeležence, če je skupina večja. A realnost je pač taka, da je v mladinskih bralnih klubih tudi redne udeležence treba spodbujati k obiskovanju in poleg tega stalno vabiti nove. Priporočljivo je, da udeleženci potrdijo svojo udeležbo, še posebej če gre za omejitve glede velikosti prostora srečevanja ali za nabavo prigrizkov. Še vedno bodo tisti, ki so se prijavili, lahko pozabili na srečanje ali ne bodo prišli, lahko pa pride še kdo, ki se ni prijavil. Moderatorji lahko udeležencem dan poprej pošljejo tudi opomnik. Priporoča se, naj moderator bralne skupine morebitna pravila skupaj s skupino postavi na začetku, saj bodo bolje učinkovala, če jih bodo postavili udeleženci sami, še posebej če bodo to pravila o obnašanju (npr. Spoštuj druga mnenja. Poslušaj tistega, ki govori. Sprejmi spoštljivo nestrinjanje. Žalitve niso dovoljene. Ni pravilnih odgovorov. Pred srečanjem je dobro prebrati knjigo. J). V mladinskem bralnem klubu se tudi ne zanemarja pomembnosti prisotnosti hrane; najstniki namreč ob pospešenem razvoju v tem obdobju na splošno veliko pojedo. Njen preprost in humoren recept je, da bodo mladostniki prišli, če jih bomo nahranili in napojili s čajem. Nekatera knjižna dela imajo tematiko, ki jo lahko prenesemo tudi na izbor prigrizkov.
Oglaševanje
Razdelijo naj se knjižna kazala, letaki po šolah, knjigarnah, kavarnah, v knjižnicah … Bralni klub se lahko oglašuje na lokalnem radiu, k udeležbi povabimo osebno na šolah, o bralnem klubu se lahko obvesti tudi starše, ki imajo na najstnika velik vpliv. Oglaševanje je lahko osredotočeno na knjigo ali skupino. V svoji raziskavi Dickersonova ugotavlja, da je pri mladinskih bralnih klubih pomembnejša skupina kot knjiga, ki jo bodo brali. Eden izmed načinov, kako pritegnemo skupino, je, da udeležence povabimo, naj na prvo srečanje s seboj prinesejo svoje najljubše knjige, o katerih se nato pogovarjamo. V tem primeru je poudarek na družbenem vidiku programa – srečevanja drugih somišljenikov, ki radi berejo, delitev bralnih interesov … Včasih učitelji dajo posebne ugodnosti tistim, ki obiskujejo bralni klub, kar ne zagotavlja dobrih diskusij in ima lahko negativen vpliv na celotno skupinsko dinamiko. A obstaja možnost, da bodo ti udeleženci spoznali, da je bralni klub zabaven in bodo v njem tudi ostali.
Oblikovanje vprašanj
Dobra vprašanja vodijo do dobrih razprav. Bila naj bi odprtega tipa (nanje ne moreš odgovoriti z eno besedo), so špekulativna (bralca vabijo, da si predstavlja možne scenarije oziroma kaj se bo zgodilo naprej), vabijo k interpretaciji ali evalvaciji (zakaj se liki obnašajo, kot se; kako učinkovita so njihova dejanja; kako učinkovit je avtor v pripovedovanju zgodbe), izvabijo mnenja in vodijo najstnike, da knjižno delo primerjajo s svojim življenjem. Tudi vprašanja, na katera je mogoč odgovor da ali ne, so uporabna, če moderator nadaljuje z nadaljnjim povpraševanjem. Izogibati se moramo vprašanjem, ki preveč spominjajo na obnavljanje dejstev in na pouk; spraševanje po dejstvih je bolj priporočljivo za začetek diskusije (Vam je bila knjiga všeč? Opišimo dogajanje.). Nekatera knjižna dela so boljša za tvorjenje dobrih vprašanj kot druga. Če nimamo takšne knjige, se priporočajo vprašanja, ki se tičejo preferenc in stila kot na primer: Kateri je tvoj najljubši lik? So liki realistični? Dobro oblikovani? Zakaj je avtor izbral tak naslov? Kakšen naslov bi izbral ti? Je v knjigi preveč ali premalo opisov? Kakšno je sporočilo? Kako pomemben je kraj in čas dogajanja? Bi se zgodba lahko dogajalo tudi drugje? Se kateri od likov spremeni? Kakšna se vam zdi naslovnica? Je v knjigi kakšen del, zaradi katerega vam je poskočilo srce? Ali se orosilo oko? Vas je kaj nasmejalo? Je konec zadovoljujoč? Kako bi ga napisali vi?
Na začetku je dobro zastaviti vprašanje tipa Kako se vam je knjiga brala?, ob katerem bodo udeleženci lahko poročali ne le o doživljanju knjige in občutkih, ki jih je knjiga v njih zbudila, temveč tudi o morebitnih tehničnih težavah z branjem, npr. ali so se težko zbrali, jih je motilo piskanje sporočil na telefonu ipd.
Moderiranje diskusije
V diskusiji na bralnem klubu je v središču vedno knjiga. Če se zgodi, da pogovor popolnoma uide izpod kontrole, je treba udeležence vljudno opomniti, da se vrnemo h knjigi. Včasih pride prav, ko diskusija uide izpod nadzora, saj mladi lahko pričnejo spontano govoriti o temah, o katerih drugače ne bi in ki jih skrbijo, obremenjujejo. Pomembno je namreč, da potrdimo vsako mnenje, ki ga z nami delijo udeleženci. Pri tem lahko uporabimo različne pripombe kot npr. »zanimivo stališče« ali »dober vpogled«. Če kdo ne sodeluje, ga lahko povprašamo, če se strinja z določenim mnenjem. Lahko bomo dobili odgovor z ja ali ne, ali pa razširjen odgovor, če bo udeleženec to želel.
Naloga moderatorja srečanja je, da vzpostavi varno in udobno okolje, kjer so vsa mnenja slišana in cenjena. Moderator naj tudi ne bi nikoli smel oceniti nekega mnenja kot pravilnega ali napačnega, kar je tudi ena najboljših lastnosti takšnih skupin. Po drugi strani postane vznemirljivo, ko pride do soočanja mnenj in diskusija postane strastna. V tem primeru je dobro argumentirati vsako stališče, preden se premaknemo na naslednje vprašanje. Pogosto se udeleženci lahko vračajo nazaj na vprašanja, ki jih še niso razrešili. Dobro je imeti vprašanja pripravljena vnaprej, če razprava zaide s poti.
Knjigo je priporočljivo prebrati dvakrat in nato oblikovati vprašanja. Pri prvem branju nam bo na misel prišlo nekaj osnovnih vprašanj. Pri drugem branju pa jih oblikujemo aktivneje. Priporočljivo je z branjem končati vsaj nekaj dni pred srečanjem, da lahko ideje nekoliko dozorijo. Zelo verjetno se bodo dodatna vprašanja oblikovala, ko bomo prebrali še dodatne informacije o avtorju, dogajalnem prostoru, času.
Eden izmed uspešnih načinov za začetek diskusije je, da pripravljena vprašanja razdelimo na začetku srečanja. Pogosto se nato najde kdo, ki sam začne z diskusijo; mogoče niti ne z vprašanjem, ki je na seznamu, zato je potrebna spontanost. Če se diskusija ne prične spontano, lahko prosimo skupino, da še enkrat prebere vprašanja in preveri, če je kaj, s čimer bi lahko začeli. Če nihče ne spregovori, začnemo s svojim prvim vprašanjem. Slediti moramo skupini, naj pogovor vodi ona, in se vračati k vprašanju z drugega vidika. Redko bomo predelali vsa vprašanja in pogosto bomo prišli do novih med samo diskusijo.
Gre torej za zelo dinamičen proces. Slediti moramo interesu skupine in jo nežno usmerjati nazaj, če odtava predaleč stran od knjige, le da nismo sužnji svojih vprašanj. Moderator bralnega kluba tisti, ki moderira pogovor oz. »usmerja promet«, ne diktator.
Kako najstnike privabiti v bralni klub
Tako kot v bralnih skupinah za odrasle tudi v najstniških skupinah prevladujejo pripadnice ženskega spola. Ženske naj bi bile bolj nagnjene h gradnji omrežja prijateljstev in sodelovanje v skupinah naj bi bilo za njih naravno. Kljub temu pa je treba poudariti, da druženje potrebujejo vsi najstniki, saj se v tem obdobju otroštva in najstništva otroci družbeno formirajo.
Četudi razlikovanje med spoloma pri osnovanju bralnega kluba ni potrebno, Dickersonova predlaga, če imamo skupino pretežno s fanti, da sestavimo vprašanja, ki se tičejo konkretnih tem. Fantje raje govorijo o tem, katera poglavja ali liki so jim bila všeč ali se primerjajo z liki, kot pa analizirajo motive ali govorijo o filozofskih vprašanjih. Morda niso bili vzgojeni tako, da bi izražali svoja čustva in so zato manj navdušeni glede komentiranja čustvenih vidikov knjige, so pa bolj nagnjeni k akciji. Fantje imajo tudi manj moških vzorov, ki bi brali. Večina njihovih učiteljev in knjižničarjev je ženskega spola. Na splošno naj bi fantje brali manj kot dekleta in imajo drugačne bralne interese. Redkeje naj bi si izbirali knjige z ženskimi protagonisti, kot pa dekleta, ki so pripravljena brati o obojih. Fante pa lahko k bralnemu klubu privlačijo fantazija, znanstvena fantastika: Tolkien, Pullman, Harry Potter. Razlogi, da fantje ne obiskujejo bralnih klubov, so lahko preprosto tudi biološki: jezikovne zmožnosti pri fantih se razvijejo kasneje in z branjem imajo več težav. Premagati morajo tudi več predsodkov, kar se tiče bralnih klubov, ki naj bi bili za dekleta in »piflarje«.
Več moderatorjev in udeležencev izpostavlja privlačno moč prigrizkov, ki jih ponujajo na bralnih klubih. Pomembno se jim zdi tudi, da vedo, kdo se bo srečanja udeležil, saj tako lahko že vnaprej predvidijo smer pogovora (glede specifičnih zanimanj, stališč posameznikov). Ljudje radi pripovedujejo o sebi. Kadar se pogovarjamo o knjigi, se vedno pogovarjamo tudi o sebi – prednost tega pa je v tem, da smo zahvaljujoč knjigi pri tem manj izpostavljeni.
Povezovanje bralnega kluba
Komunikacijo v skupini in povezovanje lahko ohranjamo tudi izven srečanj bralnega kluba in tako ohranjamo medsebojne odnose npr. s pripravo »poročila« srečanja (zapisek pogovora z glavnimi temami, najbolj zanimivi uvidi) in deljenje z udeleženci na družbenih omrežjih (promocija bralne skupine, razprav, ideje za branje), organizacijo druženja skupine v živo (obisk literarnega večera, ogled filma, organizacija ekskurzije …), s skupino na Facebookom, z blogom, z ustvarjanjem seznama prebranih knjig na skupini, zgibanko z bralnimi priporočili skupine (med poletjem, prazniki). Podobna navodila za ustanovitev bralnega kluba predlaga tudi Ameriško združenje knjižnic (American Library Association), ki doda še točko o sodelovanju s skupnostjo, ki je tudi pomemben vidik bralnega kluba. Če poznamo potrebe lokalne skupnosti in se primerno odzovemo nanje, je to lahko najboljša popotnica za uspešno in dolgoročno sodelovanje.
Raziskava slovenskih mladinskih bralnih klubov
V sklopu pisne naloge za bibliotekarski izpit sem izvedla tudi krajšo raziskavo o stanju mladinskih bralnih klubov v Sloveniji med njihovimi moderatorji. Tako sem z vprašalnikom pridobila podatke, na podlagi katerih sem ugotovila, da so mladinski bralni klubi bolje obiskani, kot sem predvidevala, in se za njih med mladostniki pojavlja zanimanje.
Povprečno število udeležencev med bralnimi klubi v naši raziskavi je bilo devet. Mladinski bralni klubi povprečno obstajajo pet let. Nekateri imajo tudi posebno ime, drugi pa nosijo kar ime šole, katere del so. Večina jih poteka v prostorih srednjih šol ali knjižnic, katerih del so. V splošnih knjižnicah so to pravljična soba ali oddelek za mlade bralce. Vsi bralni klubi se seveda prilagajajo pouku in imajo srečanja v četrtek ali petek v popoldanskih urah. Srečanje traja okvirno 45 minut, a se lahko tudi podaljša. Da je za dober obisk bralnega kluba potrebna »dobra reklama«, se že ve. Tudi v naši raziskavi se moderatorji bralnih klubov poslužujejo predvsem oglaševanja po elektronski pošti, na družabnih omrežjih, spletni strani, nekaj moderatorjev pa je pod drugo izpostavilo tudi druge načine oglaševanja bralnega kluba, predvsem osebno povabilo. Knjižno gradivo za obravnavo na srečanjih moderatorji določijo sami preko lastnega branja, nekaj se jih pri tem obrne tudi na priporočila članov bralne skupine in na splet. Vsi moderatorji bralnih klubov se na srečanje pripravijo tako, da si izberejo knjigo oziroma temo in si poiščejo dodatne informacije o knjigi ali temi. Le nekaj si jih knjigo prebere ponovno in si izpisujeta pomembne misli in vprašanja. Večina moderatorjev besedilo na bralnem klubu obravnava tako, da besedilo vsi preberejo in se nato na srečanju o njem pogovarjajo, en moderator pa je pod možnost »Drugo« zapisal, da izbere krajše besedilo in ga razdeli na toliko odlomkov, kolikor je obiskovalcev srečanja, ki jih nato berejo na srečanju in se o njih pogovarjajo. Prebrati knjižno delo pred srečanjem bralne skupine je osnovni pogoj, drugače se o njem težje pogovarjamo, razen če gre za krajša besedila, ki se jih lahko prebere na licu mesta. Vsi sodelujoči pri anketnem vprašalniku so med lastnostmi dobrih mladinskih bralnih klubov kot zelo pomembno označili sproščeno vzdušje v skupini in dajanje pozitivnih povratnih informacij na bralne izkušnje udeležencev bralnega kluba. Na spletu se povezuje le polovica obravnavanih bralnih klubov; od tega dve splošni knjižnici in ena srednja šola. Ob obilici šolskih in obšolskih dejavnosti je težje ostati v stiku z udeleženci bralnega kluba in ravno to je morda razlog, da se predvsem splošni knjižnici poslužujeta družabnih omrežij.
Ideja za »sobivanje« bralnega kluba z družabnimi omrežji
Sama mislim, da je treba pri mladostnikih upoštevati »sobivanje« z družabnimi omrežji, zato se mi zdi zanimiva zamisel »hibridnega« bralnega kluba, ko smo z udeleženci bralne skupine med branjem knjige (s spodbudnimi objavami, vmesnimi vprašanji o knjigi, poteku branja …) povezani preko določenega družabnega omrežja, osebno pa se srečamo konec meseca ali ko vsi preberemo knjigo. Prav osebno druženje in pogovarjanje (o knjigi) je namreč bistvo bralnih klubov in dobrih medčloveških odnosov. Toliko bolj za mlade, ki se v tem še kalijo.
Viri
- Dickerson, C. B. (2004). Teen book discussion groups @ the library. Chicago: Neal-Schuman.
- Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse življenje. Radovljica: Učila.
- Dragoš, B. (15. 4. 2023). Vznemirljivo vprašanje: Mladi bralci, kje ste? Delo. https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/vznemirljivo-vprasanje-mladi-bralci-kjeste/
- Grosman, M. (2004). Zagovor branja. Ljubljana: Sophia.
Foto: Rawpixel.com (Pixabay)
Bibliotekarka v Knjižnici Miklova hiša Ribnica.