V pričujočem prispevku bova na kratko predstavili odprtje dveh knjigobežnic na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor, ki sta nastali na najino pobudo v okviru Bralnega kluba. Slednjega sva kot krožek zasnovali v letošnjem šolskem letu in v nadaljevanju bova na kratko predstavili, kako je zaživel na šoli.
Izdelava knjigobežnic
Zamisel o knjigobežnici je takoj navdušila učitelja prakse na šoli, Alenko Tonij ter Aljaža Fijačka. Oba sta bila odlična mentorja dijakoma drugega letnika, ki sta izdelala zunanjo knjigobežnico. Za streho sta uporabila smrekov les, notranjost bogatita jelševa navpična in vodoravna škatla, steber, za katerega sta zaslužna učitelja gozdarstva, Renato Vovk in Janez Kojc, pa je iz kostanja.
Zunanja knjigobežnica je postavljena v bližini šole in avtobusne postaje, da bi na ta način pritegnila čim več dijakov ter tudi okoliških prebivalcev ali tistih, ki se bodo v bližino šole le pripeljali z avtobusom. Ravnatelj Aleš Hus je na odprtju izpostavil povezavo avtobusnega potovanja in branja, kajti oboje pomeni vstopanje in izstopanje v različne ter nove svetove.
Dijaki so izdelali tudi notranjo knjigobežnico, ki ima obliko drevesa in je postavljena pred šolsko knjižnico.
Bralni klub z bralno značko
V letošnjem šolskem letu smo torej na naši šoli začeli s srečanji Bralnega kluba z bralno značko. Osrednji cilj je med dijakinjami in dijaki spodbujati dejavno branje in jim na nevsiljiv način privzgojiti pozitiven odnos do knjige.
Na šestih srečanjih smo razpravljali o zanimivih knjigah, ki jih bova na kratko predstavili malo kasneje. Vsa literarna dela ponujajo odlična izhodišča za pogovor in tako so se člani Bralnega kluba v sproščenem vzdušju, piškotih, kavi in čaju pogovarjali o najrazličnejših temah, jih povezovali z življenjem in lastnimi spoznanji. Zadnje, šesto srečanje, smo posvetili tudi priznanjem, ki so jih prejeli redni bralci in udeleženci kluba. Dijak četrtega letnika je predzadnji bralni klub samostojno odlično vodil, kar je krasna vzpodbuda za nadaljnje delo.
Po prepričanju vseh smo se imeli v Bralnem klubu lepo. Bralni klub je namreč idealna oblika druženja, ob katerem se v sproščenem pogovoru učimo kritičnega razmišljanja in spoštljivo argumentirane izmenjave mnenj.
Kratko poročilo o izvedbi Bralnega kluba
Prva knjiga, ki smo jo brali, je bila knjiga Esada Babačića z naslovom Trdobojec. Sproščen pogovor ob kavi, čaju in piškotih se je pričel z vsebinsko predstavitvijo knjige oziroma življenjske zgodbe najuspešnejšega slovenskega boksarja Dejana Zavca. Nato smo se pogovarjali še o drugih temah in pobliže spoznali Dejana Zavca. Izvedeli smo, da je ne samo dober boksar, ampak tudi prijeten, srčen in prijazen človek.
Druga knjiga, ki smo jo brali, je bila knjiga Toneta Partljiča Ljudje iz Maribora.
Pogovarjali smo se o Mariboru ter ljudeh, ki so v tem mestu pustili sledi, četudi niso bili najbolj poznani, a so pisatelja Toneta Partljiča, ki je bil naš gost na proslavi pred božično-novoletnimi prazniki, navdušili in se je zato seznanil z njihovimi osebnimi zgodbami, ki jih je opisal v svoji knjigi.
Tretja knjiga, ki smo jo brali, je knjiga Mateje Gomboc Balada o drevesu. Gre za prvoosebno pripoved gimanzijke Ade, ki se mora soočiti s samomorom svojega fanta Majka. Pogovarjali smo se o tem tragičnem dogodku, a tudi o pomenu družine in prijateljstva. Ada se težko znajde v skrajno žalostni situaciji, prežema jo občutek krivde, je jezna in obupana. Zelo rada ima glasbo, v kateri najde tolažbo. Roman je žalosten, a smo se vsi strinjali, da je tudi zanimiv. Prav tako smo mnenja, da se moramo pogovarjati tudi o takšnih temah.
Četrta knjiga Bralnega kluba je bila knjiga Tadeja Goloba Zlati zob. To je pustolovski in kriminalni roman, ki se dogaja v naravi, saj trije mladostniki nameravajo preplezati Loško steno. Spoznajo zanimivega gospoda, ki jim pove za zaklad. A se zgodba ne odvija tako, kot bi si sami želeli. Dijak Žiga je predstavil plezanje, saj se tudi sam ukvarja z njim, ostali pa so predstavili literarne osebe, njihove težave na poti do cilja, pustolovščine in kriminalne primesi romana.
Peta knjiga Bralnega kluba je Jaz, Čarli Čeplin, Karla Gržana. Knjigo za ta mesec je izbral dijak David Tkalčič, ki je peto srečanje Bralnega kluba tudi samostojno vodil. Na zadnjem srečanju jo je predstavil in s tem navdušil druge dijake, da so jo prebrali tudi sami in se v velikem številu udeležili pogovora o njej.
David je povedal, da je zgodbe duhovnika Gržana najprej poslušal, nato pa ga je branje tako prevzelo, da je smešne prigode iz življenja omenjenega pisatelja prebral večkrat. David je na srečanju izpostavil več iztočnic za pogovor, prav tako pa je predstavil tiste zgodbe, ki so ga pritegnile in so se mu zdele najbolj humorne. Knjiga se humornih zgodb loteva z vedrostjo in veseljem do življenja, ki ni vedno prijazno, temveč je kdaj tudi krivično in kruto. David je povedal, da knjigo vedno znova vzame v roke, ostali dijaki pa mu pritrdili v tem, da so kratke zgodbe zares zanimive in vredne branja.
Šesto srečanje smo namenili pregledu vseh knjig, ki smo jih obravnavali in se pogovarjali o njih. Tema zadnjega srečanja je bila knjiga Nikoli ne reci, da te je strah avtorja Guiseppeja Catozzelle, ki jo je prav tako predlagal dijak in član Bralnega kluba ter jo tudi podrobno predstavil.
Roman pripoveduje o resnični osebi, o Samiji Jusuf Omar, ki prihaja iz Somalije. Najbolj na svetu si želi teči, zmagati in sodelovati na Olimpijskih igrah v Pekingu, kar ji tudi uspe. Njena zgodba pa je tudi tragična in žalostna, saj postane begunka in se njena pot ne konča tako, kot bi si želela.
Pogovarjali smo se o pogumu, vztrajanju in prijateljstvu.
Sledile so pohvale in priznanja zvestim članom Bralnega kluba.
Čisto na koncu smo pripravili še slavnostno odprtje knjigobežnic, na katerem so sodelovali dijaki in dijakinje. Ne samo z besedo, temveč so prireditev popestrili tudi z glasbenimi točkami. Dijak prvega letnika pa je prebral svojo pesem, za katero je na natečaju v okviru Mladinskega kulturnega centra Maribor prejel posebno priznanje.
Za konec si kot mentorici želiva, da se bralno vzdušje nadaljuje, obenem pa se že veseliva novih srečanj Bralnega kluba, ki dokazuje, da nas knjige navdihujejo in bogatijo.
Tatjana Perič
Janja Vollmaier Lubej
Foto: Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor
Profesorica slovenščine na Srednji lesarski in gozdarski šoli v Mariboru. Mentorica dijakom na Tekmovanju za Cankarjevo priznanje, ki so v številnih letih udeležbe na tekmovanjih dosegli mnoga zlata, srebrna in bronasta priznanja. V šolskem letu 2022/2023 je v somentorstvu z dr. Janjo Vollmaier Lubej na šoli ustanovila Bralni klub, ki se je junija zaključil s slovesnim odprtjem dveh knjigobežnic, na šolskem dvorišču in v avli šole. Ves čas si prizadeva za dvig bralne kulture in branja na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor.
Soavtor/ica
Doktorica znanosti s področja literarnih ved in docentka za slovensko književnost. Slednjo predava kot gostujoča profesorica na Univerzi na Dunaju, v študijskem letu 2022/2023 tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poučuje slovenščino na Srednji lesarski in gozdarski šoli, pred tem pa je vrsto let delovala kot učiteljica slovenščine na tujih univerzah (Lodž, Sombotel, Banjaluka). V slovenščino je s Primožem Lubejem prevedla romane vidnejših ukrajinskih avtorjev. Njena znanstvenoraziskovalna področja so sodobna slovenska proza, žensko avtorstvo, medkulturni stiki ter sodobne slovenske esejistke.
Foto: Saša Huzjak