Razmislek ob ustanovitvi bralnega kluba za priseljence v okviru tečaja slovenščine na Zasavski ljudski univerzi v Zagorju ob Savi.
Branje je ključnega pomena za učenje tujih jezikov, saj širi in bogati besedni zaklad. Če se hoče priseljenec polno vključiti v novo jezikovno okolje, ni dovolj samo osnovno sporazumevanje. Znanje slovenščine na višji ravni ali ravni odličnosti je eden izmed pogojev za poklicno uveljavljanje, karierno napredovanje ter vključitev v novo okolje. Pogosto mi kdo postavi vprašanje, kaj naj še stori, da bo napredoval v jeziku. Največkrat svetujem branje slovenskih literarnih in poljudnoznanstvenih besedil. Zakaj torej ne bi skupaj brali v slovenščini? In kakšno literaturo bi brali? Ti vprašanji se mi motata po glavi, ko razmišljam, kako in s katerim seznamom knjig bi začeli v bralnem klubu. Direktorici Zasavske ljudske univerze sem predlagala, da bi ustanovili bralni klub za priseljence. Dogovorili sva se, da z njim začnem jeseni, saj se po njihovih podatkih priseljenci kar nekako izgubijo po tečajih slovenščine, ker se ne vključujejo v ostale dejavnosti. Moj razlog pa je predvsem širiti branje in jezikovno znanje.
Na tečajih slovenščine na stopnji A1 in A2 slušatelje, ki so izobrazbeno zelo raznoliki, vedno vprašam, ali berejo in kaj so brali v šoli za domače branje. Odgovori so različni, od tega, da so brali samo obvezno branje, do tega, da ne berejo. Dobim pa tudi kakšen dober bralni namig. Ker sem radovedna bralka, vedno poiščem prevodne romane iz držav, iz katerih prihajajo udeleženci. Ni mi težko kakšno uro preživeti na spletu in preveriti, ali lahko v slovenščini beremo kaj iz kazahstanske, azerbajdžanske, ukrajinske ali npr. albanske literature, in to potem poiščem v lokalni javni knjižnici. Ugotavljam tudi, da ne poznajo slovenskih avtorjev, lepo bi bilo, če jim jih predstavim.
Predstavljam si, da se bodo na bralni klub prijavile ženske z južnoslovanskega področja, ki imajo otroke v vrtcu ali osnovni šoli, berejo otrokom pravljice in sodelujejo pri njihovih domačih nalogah. Ko sem zanje organizirala srečanje v okviru Meseca branja Beremo v različnih jezikih in sem jih prosila za pesmi v njihovih maternih jezikih, je bil moj nabiralnik hitro poln. Prav tako je bilo zanimivo na druženju Pregovori v slovenskem in drugih južnoslovanskih jezikih, saj smo med njimi ugotovili prenekatero podobnost in sorodnost.
Mogoče me z udeležbo presenetijo albansko govoreče ženske, ki si zelo želijo druženja in pogovorov.
Začeti s poezijo? Prav poezijo so mi svetovali na Webinarju za moderatorje bralnih klubov. S Kosovelom ne moreš zgrešiti, njegova sporočilnost doseže tudi začetnike, še posebej konstruktivistična poezija. Mogoče bi jim predstavila poezijo sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov.
Kaj pa stopenjska branja? Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik ponuja stopenjska berila, to so besedila, napisana oz. prilagojena posebej za učence slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Označena so po stopnjah, da lahko bralci za branje izberejo tisto, ki ustreza njihovemu jezikovnemu znanju, s kratkim uvodom, v katerem so pojasnjene nekatere sociokulturne okoliščine. Vseeno nisem čisto prepričana, če bi začeli z Martinom Krpanom Frana Levstika ali Desetnico, Povodnim možem in Lepo Vido.
Kaj pa ljubezenski in družbeni romani? Včasih komu na tečajih svetujem, naj začne z lahkotnejšim in manj zahtevnim branjem. Naj bo to roman Jane Austin ali kakšen “brezsrajčnik” s škotskega višavja? Velikokrat mi zaupajo, kaj jih kratkočasi. Kaj pa slovenski ljubezenski roman? Tavčarjevo Cvetje v jeseni ali rajši sodobni ljubezenski roman?
Zanimiv del slovenske književnosti so tudi avtorji druge generacije priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki pišejo v slovenščini, in priseljeni avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku. Upam, da bomo lahko koga izmed njih povabili v bralni klub na literarni pogovor.
Ena izmed možnosti je tudi osebni stik, saj živim v manjšem mestu in svoje tečajnice in tečajnike kar naprej srečujem. Torej jih lahko osebno povabim na dejavnost in še povprašam po bralnem okusu. Ali pa raziščem v skupinah na FB, ki jih odprem za različne tečaje, kaj jih zanima.
Moje poletje bo delavno, mislim, bralno. Zaupam si v tej meri, da bom konec avgusta že vedela, kako začeti :).
Foto: Rathish Gandhi (Unsplash)
Učiteljica slovenščine na tečajih za priseljence, z več kot dvajsetletnimi izkušnjami poučevanja slovenščine in sociologije v različnih srednjih šolah. Strastna bralka, vedno pripravljena na pogovor o knjigah, gledališču in filmu.