Knjige me spremljajo že od otroških let. Sprva mi jih je prebirala mama, kmalu sem jih začela brati sama. Pred letom in pol so knjige v moje življenje vstopati tudi skozi pogovore v bralnih klubih. Udeležujem se dveh bralnih klubov: enega je ustanovila soseda, drugega pa sodelavka. Za nameček pa sem se udeležila Webinarja za moderatorje bralnih klubov.
Knjige mojega otroštva
S knjigo sem se prvič srečala v najzgodnejšem otroštvu. Tudi brati sem začela zelo zgodaj, tako da so spomini na literaturo, ki mi jo je prebirala mama, in tisto, ki sem jo brala sama, precej prepleteni.
Še vedno imam shranjene prve knjige, na začetku je bila to poezija: Sirota Jerica (narodna pesem, ilustrirala Marija Vogelnikova), Mehurčki (Oton Župančič, ilustrirala Marlenka Stupica), Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice (slovenske ljudske pesmice za otroke, izbrala in uredila Kristina Brenkova, naslikala Marlenka Stupica) in Sončnica na rami (Pesmi za otroke od Frana Levstika do danes, izbral in uredil Niko Grafenauer).
Kmalu so se pesniškim zbirkam pridružila prozna dela, predvsem pravljice – od ljudskih do avtorskih, od klasičnih do sodobnih: Grimmove pravljice (Jakob in Wilhelm Grimm, ilustrirala Lidija Osterc), Za lahko noč (Ela Peroci, ilustrirala Ančka Gošnik – Godec), Mamka Bršljanka (izbrala in prevedla Kristina Brenkova, ilustrirala Ančka Gošnik – Godec), Slovenske basni in živalske pravljice (zbral in uredil Alojzij Bolhar, ilustriral Marjan Manček), Pravljice (izbrala in prevedla Kristina Brenkova, ilustrirala Ančka Gošnik – Godec) ter različne zbirke pravljic in druga dela Svetlane Makarovič, kot so Vrček se razbije (ilustrirala Marija Lucija Stupica), Glavni petelinček (ilustrirala Marija Lucija Stupica) in Kosovirja na leteči žlici (ilustrirala Lidija Osterc).
V vrtcu in prvih razredih osnovne šole sem se s krajšimi pesmimi in zgodbami srečevala v reviji Ciciban, kasneje tudi Kurirček in Pionirski list, hkrati pa sem bila naročena na knjižni zbirki Čebelica in Zlata knjiga.
Poseben privilegij je zame pomenilo dejstvo, da sem stanovala nasproti knjižnice. Izposojala sem si raznovrstne knjige – pravljice z vsega sveta, mladinsko književnost, kriminalke, znanstveno fantastiko, trivialno literaturo, slovenske in svetovne klasike …
Ljubezen do knjig
S knjigami s področja otroške in mladinske književnosti sem se še naprej srečevala v času študija in kasneje kot profesorica razrednega pouka. Učencem sem skušala približati knjige za domače branje ter bralno značko in si prizadevala, da bi vzljubili branje, pri čemer sem uspešno sodelovala s šolskima knjižničarkama in sodelavkami v timu.
Ljubezen do knjig je vrednota, ki nas povezuje v družini, čeprav eni beremo več, drugi manj. Pogosto drug drugemu beremo zanimive, zabavne, navdušujoče, pretresljive odlomke iz knjig. Posamezne knjige preberemo drug za drugim, včasih beremo vzporedno, nekaterih knjig se kdo od nas ne bi lotil za nobeno ceno.
Zato sem bila navdušena, ko me je pred letom in pol nagovorila soseda: »Imam bralni klub. Bi se nam pridružila?« Pred enim letom je bralni klub ustanovila še sodelavka. Čez nekaj mesecev pa sem bila tudi sama povabljena na izobraževanje za moderatorje bralnih klubov.
Pred tem o bralnih klubih nisem veliko premišljevala. Samo brala sem, se o knjigah pogovarjala in občasno tudi svetovala prijateljicam, znankam in sodelavkam, kaj brati.
In kaj je značilno za sosedin bralni klub?
- Vrsta bralnega kluba: splošni, zaprti
- Cilj: spodbujanje in razvijanje bralne kulture v manjši skupini, druženje
- Prostor srečevanja: pri sosedi doma
- Število srečanj: mesečno (10–12)
- Dan v tednu in ura: tretji ponedeljek v mesecu ob 19.30
Bralnemu klubu sem se pridružila na povabilo sosede – ustanoviteljice. Ker se nekatere članice niso več mogle udeleževati srečanj in se je število udeleženk precej skrčilo, je ustanoviteljica predlagala, da povabimo še koga, vendar se morajo s tem strinjati tudi ostale članice. Tako sem po enem letu v bralni klub povabila še prijateljico. Trenutno ima bralni klub 7 članic.
Knjigo vsak mesec določi druga članica. Tema je poljubna. Tista, ki knjigo izbere, na srečanju prva spregovori o njej. Pove, zakaj je izbrala prav to knjigo, kaj jo je pri branju najbolj nagovorilo. Nato preda besedo naslednji bralki. Tako nadaljujemo, dokler ne pridemo vse na vrsto.
Prvega srečanja sem se udeležila pri sosedi doma. Sledili so dopusti, zato smo kombinirale srečanje v živo s srečanjem preko zooma. Na ta način smo se nekajkrat srečale tudi zaradi bolezni, nazadnje pa smo se zaradi covida srečevale samo preko zooma. Srečanja na daljavo so nekaterim udeleženkam ustrezala, ker ne živijo v neposredni bližini in se jim ni bilo treba voziti na srečanje in domov. Po dobrem letu smo ugotovile, da pogrešamo srečanja v živo, zato se v mesecu oktobru dobimo na čajanki pri sosedi.
Predvidoma se srečujemo vsak mesec, občasno srečanje preskočimo zaradi dopusta, bolezni ipd. Obveščanje o terminu srečanja in predlagani knjigi je prevzela soseda, ki nam sporočilo pošlje po elektronski pošti, opomnik pa še po sms.
Ob koncu vsakega srečanja pogledamo koledar za naslednji mesec in določimo datum. Če katera že vnaprej ve, da bo odsotna in se niti na daljavo ne bo mogla pridružiti bralnemu klubu, določimo drug termin. Pri tem se dogovorimo, katera od nas bo izbrala knjigo naslednji mesec.
Izbor knjig
Odkar sodelujem v bralnem klubu, smo prebrale naslednje knjige:
- Jerry M. Linenger: Pisma iz vesolja (Astronavtova pisma sinu)
- Mieko Kawakami: Vsa moja poletja
- Umberto Eco: Ime rože
- Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie
- Mary Ann Shaffer, Annie Barrows: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov
- Elizabeth Strout: Olive Kitteridge
- Muriel Barbery: Eleganca ježa
- Alena Mornaštainova: Hana
- Azra Širovnik: Tašča
- Deli Owens: Tam kjer pojejo raki
- Sophie Hannah: Umori z monogramom (Novi primer Hercula Poirota)
- Jane Austen: Northangerska opatija
Pogovor in ideje po branju
Čeprav naš bralni klub nima moderatorja oz. je moderatorka vedno tista članica, ki izbere knjigo, so se v naših pogovorih pojavile mnoge ideje, ki smo jih obravnavali tudi na webinarjih za moderatorje bralnih klubov:
- Branje dramskega besedila in ogled gledališke predstave (žal je bila predstava razprodana, zato smo se odločile za drugo literarno delo).
- Ogled filma, posnetega po literarni predlogi (Ime rože, Tu je bila Britt-Marie, Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov, Eleganca ježa, Tam kjer pojejo raki, nadaljevanka Olive Kitteridge). Tako kot o knjigah imamo tudi o filmih zelo različna mnenja, kar naredi naša srečanja še bolj zanimiva.
- Zapisujmo si citate in misli o prebranih knjigah in jih po določenem času (npr. čez eno leto) spet preberimo na enem od srečanj.
- Po branju romana, napisanega v obliki pisem, je ena od članic predlagala, da si izmenjamo naslove, da bi si tudi med sabo lahko pisale pisma (prava, papirnata, ne elektronska) ali vsaj razglednice.
- Ker skoraj na vsakem srečanju bralnega kluba katera od nas manjka, predlagamo, da se napiše zapisnik o prebrani knjigi in vsebini srečanja.
- Neformalno srečanje članic bralnega kluba v prazničnem decembru.
Foto: Teodora Edita Jesih
Profesorica razrednega pouka, prejemnica Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani za soavtorstvo dela Od gosenice do metulja, učiteljica z dolgoletnimi izkušnjami. Žena, mama petih otrok. Ljubiteljica dobre knjige, glasbe in zborovskega petja. Članica treh bralnih klubov.