V zadnjih letih se je, predvsem po zaslugi socialnih omrežij, precej razpasel trend bralnih izzivov, ki smo jih posvojili v nekaterih slovenskih knjižnicah. Tudi sama sem se ujela na te limanice in odkrila tako prednosti kot slabosti tega knjigoljubnega početja.
Pa začnimo z ljubeznijo do knjig in branja od zibelke do YouTuba
Nekateri imamo ljubezen do vsega knjižnega malodane položeno v zibko. Pa ne le ljubezen, tisto pravo mrzlico, obsesijo – s knjigami kot objektom, z njihovim vonjem, videzom, z gradnjo domače knjižnice in navsezadnje z branjem. In smo si zato tudi izbrali s književnostjo povezan študij in bili eni izmed tistih srečnežev, ki smo celo poklicno ostali v »poslu« s knjigami. Seveda je to bolj izjema kot pravilo, in kot kaže mnogo raziskav, na s knjigo povezane navade ključno vpliva družinsko okolje ter odnos do branja in knjige znotraj le-tega.
Toliko bolj zanimivo je zato opazovati, kako velik vpliv na popularizacijo bibliofilije imajo v zadnjih letih socialni mediji. Celo tolikšno, da obstajajo izrazi, kot so BookTube, Bookstagram, BookTok (ime družabnega omrežja se tako prilagodi prevladujoči temi – knjigi, ang. book) in njihove izpeljanke za akterje teh omrežij. Priznam, da je tudi mene (z izjemo TikToka, ki ga res ne razumem in odkrito preziram) pogoltnila zajčja luknja knjigoljubnih objav, predvsem videoposnetkov z recenzijami knjig, razkazovanjem zasebnih knjižnic, videodnevnikov branja in nakupovanja knjig, še posebej nakupovanja rabljenih knjig (»thriftanja«) in izmenjave knjig v knjigobežnicah (v tujini znanih kot Little Free Library). Kot knjigoljuba te videoposnetki lahko hitro potegnejo v nepregledno množico objav z vsega sveta. Zelo težko je med vso to množico izbrskati tiste bralce, ki imajo izbran, oseben bralni okus in ki ne sledijo slepo spletnim trendom in ne zahajajo v predvsem potrošniško naravnanost (največkrat so to študenti književnosti ali pa ljudje, ki so tako ali drugače profesionalci v knjižnem svetu). Ogledamo si lahko celo vrsto videoposnetkov nakupovanja v popularnih verigah knjigarn (kot je npr. ameriški Barns & Noble), redkejši so obiski manjših, neodvisnih lokalnih knjigarn. Vlogerji se velikokrat ponašajo z velikimi knjižnicami, lično organiziranimi na uniformirane knjižne police znane švedske pohištvene hiše. Kaj kmalu postane jasno, da gre še za eno obliko turbopotrošništva, le da denimo oblačila tu zamenjajo knjige. Neverjetno je, koliko enih in istih naslovov knjig se pojavlja v tem nepreglednem številu objav (ključnik bookstagram ima 88.7 milijonov objav, če iščemo po ključniku booktube, pa dobimo 213 tisoč videoposnetkov in 24 tisoč kanalov). V vsej tej množici ni lahko najti dobrih, zanimivih bralcev, ki priporočajo kvalitetno, drugačno branje ali ki imajo poseben, izdelan bralni okus, ki je neodvisen od trenutnih bralnih trendov.
Trend se je seveda razširil tudi v Slovenijo, a v veliko manjšem obsegu. Vseeno pa ne gre za zanemarljiv vpliv, kar je pokazala kratka raziskava bralnih izzivov, ki so tudi del te kulture.
Sprejmeš izziv?
Bralni izzivi so v knjižnih socialnih medijih zelo pogosti, saj gre za dobro obliko komunikacije s publiko oziroma spodbudijo veliko interakcij, kar imajo algoritmi radi. Za kaj pri bralnem izzivu pravzaprav gre? Običajno za izziv, da v določenem času preberemo določeno število knjig na določeno temo – te so lahko zelo raznolike, od vsebinskih, do takih, vezanih na naslov, avtorja, videz platnice, letnico izdaje itn. Priljubljeni so postali kot orodje za spodbujanje branja tudi v šolah in knjižnicah. Sama sem ga sprva preizkusila v bralnem krožku, sčasoma pa me je zamikalo, da bi se tudi jaz pridružila kakšnemu bolj javnemu izzivu. Tako sem se odločila za sodelovanje pri izzivu Facebook skupine Knjižni črvek, lansko jesen pa sem se udeležila tudi spletnega bralnega izziva dveh YouTube vplivnic, pri katerem sodelujejo ljudje s celega sveta (Bloomin’ readathon). Po lastni izkušnji lahko povem, da je bil v obeh primerih izziv zelo spodbuden za redno branje, hkrati pa frustrirajoč, saj moraš brati znotraj nekih (časovnih, vsebinskih) okvirov. Zelo prijetna pa je bila komunikacija z drugimi bralci, saj sem dobila tudi kakšno zanimivo bralno priporočilo. Po nekaj bralnih izzivih pa si želim brati popolnoma svobodno, upoštevajoč trenutno počutje, bralni navdih.
Glede na lastno izkušnjo me je zanimalo, kako bralne izzive doživljajo drugi bralni navdušenci, ter za mnenje prosila slovenske ustvarjalke najbolj priljubljenih izzivov.
Priljubljeni slovenski bralni izzivi
Bralni izziv Knjižnega črveka
Knjižni črvek je skupina za bralne navdušence na Facebooku, ki je zaživela leta 2011 in ima približno 22.300 članov. Na vprašanja o nastanku bralnega izziva mi je odgovarjala Viktorija Kante, stanovska kolegica, ki se je s prvim bralnim izzivom srečala na spletni strani Bralnice. Ker ji je bila izkušnja zelo všeč, sta jo skupaj z Zvezdano Rot objavili prvi izziv v črveku leta 2017 – vseboval je 20 bralnih izzivov, sooblikovali pa so ga člani skupine in po tem načelu izziv nastaja še vedno. Leta 2019 je bil objavljen prvi izziv s 30 temami, saj je bilo 20 izzivov za nekatere sodelujoče premalo, izziv pa je vezan na koledarsko leto. Z leti celotni izziv zaključuje vse več bralk in bralcev – začetno število 9 je skozi leta naraščalo: 22 (2018 in 2019), 25 (2020), 34 (2021), 44 (2022).
Viktorija je bralni izziv ustvarila tudi v Lavričevi knjižnici Ajdovščina, imenuje pa se Bilke. Prednost izzivov vidi v tem, da bralci berejo izven svojih siceršnjih okvirjev in da jim je to všeč. Slabosti v izzivih ne vidi, najdejo pa se bralci, ki jim »vodeno, usmerjeno, predpisano« branje ni všeč.
Bralna potovanja, Vonj po knjigah
Vonj po knjigah je spletni dnevnik, posvečen branju, ustvarja ga Monika Manfreda, ki je sicer po poklicu magistra kemije, po srcu pa knjigoljubka. Ustvarja bralni izziv Bralna potovanja. Na idejo za izziv je prišla postopoma, najprej je prišla do ugotovitve, da bere pretežno avtorje iz angleško govorečih dežel, in se zavedla, da s tem ogromno zamuja. Ena prvih knjig, ki je to tezo potrdila, je bil roman Hči španske avtorice Karine Sainz Borgo, ki brutalno opisuje razmere v sodobni Venezueli. Zato si je zaželela še več mednarodnega branja in v ta namen ustvarila izziv Bralna potovanja ter ga prvič objavila v začetku leta 2021.
Po njenih dosedanjih izkušnjah so odzivi na bralne izzive izredno pozitivni, vsaj v bralni skupnosti na Instagramu tovrstno bralno druženje na daljavo pritegne lepo število bralcev, veliko jih tudi kombinira različne izzive in berejo knjige, ki jih sicer ne bi.
Kot slabost je izpostavila dejstvo, da v želji sodelovati pri več izzivih hkrati na neki točki bereš le še zavoljo izpolnjevanja izzivov in ne več toliko za veselje. Prednosti pa je več – odkrivanje knjig, ki jih sicer ne bi našel, da se ob tem zabavaš, povezuješ z drugimi bralci in bralkami.
Ajda Naklada z mavrico bralnih izzivov
Ajda Lalić je lastnica zelo priljubljenega instagram bralnega računa Ajda Naklada. Bralne izzive ustvarja šele dve leti, prej je v njih predvsem sodelovala. Najprej se je srečala s poletnim bingom pri Sandri iz Dozadnjestrani. Izzivi so jo sicer večinoma bolj odbijali kot pa navduševali, saj jo je ideja, da nekaj mora prebrati, spominjala na šolsko obvezno branje.
Na pobudo sledilcev je najprej ustvarila izziv Abecebralnica za odrasle in za otroke. Ker je bil ta izziv tako dobro sprejet, je v letu 2022/23 organizirala Nakladalno značko, v kateri morajo sodelujoči prebrati 10 (otroci in mladostniki) ali 15 knjig v desetih mesecih, na določeno temo in s točno določenega bralnega seznama. Tudi ta izziv je bil dobro sprejet, zato je v koledarskem letu 2023 dodala še verzijo s samo slovenskimi avtorji. Letos je zaživel Nakladaraton, ki je projekt za najbolj zagrete bralce, saj naj bi prebrali po eno knjigo na teden (na določeno temo). Sledilci so vse izzive navdušeno sprejeli, saj z njimi dobijo spodbudo za branje, pa tudi plejado idej za branje. Veliko vsem pomeni tudi »ekipni duh«, saj se je okrog projektov zbrala že prava mala skupnost, ki si deli ideje, dosežke in seveda navdušenje.
Bralni maratonci
Po izkušnjah z bralnimi izzivi sem povprašala tudi tiste, ki se teh izzivov aktivno udeležujejo, in sicer sem vprašanje zastavila kar v Facebook skupini Knjižni črvek. Odgovori so me precej presenetili, kajti ni malo takih, ki izpolnjujejo po več bralnih izzivov naenkrat – najpogosteje so navedli izziv Knjižnega črveka, Ajdinih bralnih izzivov in Bralna potovanja, precej pa jih opravlja bralne izzive tudi v knjižnicah, navedli so naslednje: Žarkolov (Knjižnica Logatec), Mesto bere (MKL), Korošci bukve beremo, Primorci beremo, Ta veseli knjižni svet (Knjižnica ATL Radovljica), Bralni požiralnik (Knjižnica Cerknica).
Bolj kot slabosti so izpostavili prednosti izzivov:
- motivacija za branje
- preberejo knjige, ki jih sicer ne bi
- branje izven cone udobja
- v komunikaciji z drugimi sodelujočimi izvejo za veliko knjig, do katerih sicer ne bi prišli
- branje neprebranih knjig iz domače knjižnice
- pri izbiri branja se ne odločajo več le za novitete
- knjig ne odlagajo, ampak preberejo do konca, saj so motivirani s ciljem
- izmenjava mnenj z drugimi bralci prek družabnih omrežij
- primerjanje z drugimi, vzpodbuda
- vzporedno pisanje bralnega dnevnika
- občutek zadovoljstva ob opravljenem izzivu
- zvečer raje izberejo knjigo kot telefon
- motivira že načrtovanje branja – katero knjigo bi prebral na določeno temo
Nekateri sicer omenjajo, da so se jim sicer sprva zdeli izzivi precej omejujoči, vendar lahko znotraj posameznih izzivov vsak najde nekaj po svojem okusu in zato nimaš občutka obveznega, določenega branja. Ker so nekateri udeleženi pri res veliko izzivov (denimo celo več kot 5), jim ne znese prebrati čisto za vsak izziv svoje knjige, zato eno prebrano knjigo umestijo v več izzivov. Izpolnjevanje izziva spodbudi tudi tekmovalnost – če ne drugače, s samim seboj, saj se lahko poraja želja po čim prejšnji izpolnitvi izziva.
Izmenjava bralnih strasti
Če potegnemo črto, je bilo iz vseh komentarjev zares zaznati pravo knjigožersko strast. Največkrat omenjena prednost – branje izven cone udobja – je definitivno odlična lastnost, saj tako marsikdo poseže tudi po kvalitetnejši literaturi, sploh žanrski bralci (torej taki, ki berejo zgolj eno literarno zvrst). V Knjižnem črveku je eden od stolpcev prebirati tudi avtorje/dela iz različnih držav, torej se bralci seznanjajo tudi z manj znanimi literaturami. Zelo pomembna pa je seveda medsebojna komunikacija – marsikdo se zaradi obveznosti težko udeleži bralnega krožka ali kakšne druge oblike bralnega druženja – v tem primeru se pokaže pozitivna plat družabnih omrežij. Tudi sama sem na ta način odkrila marsikatero zanimivo čtivo ali pa se denimo, ravno nasprotno, kakšne knjige nisem lotila, ko sem prebrala več odklonilnih mnenj.
Tudi sama sem kot razširitev, dopolnilo bralnemu krožku v Knjižnici Logatec ustvarila bralni izziv Žarkolov. Ravnokar se je zaključila tretja sezona le-tega in moram dodati, da odziv nanj ni ravno številčen (letos nas je izziv zaključilo 16), morebiti je marsikomu izziv prezahteven – v času od oktobra do maja je namreč treba prebrati 8 knjig, kar je za marsikoga veliko.
Veliko presenečenje pa se je zgodilo na letošnjo Noč knjige – v knjižnico sva s kolegico Majo Gregorič, s katero sicer snemava videe z bralnimi priporočili, bralne navdušence povabili na bralno čajanko, na kateri smo se pogovarjali o najljubših knjigah in si jih priporočali v branje. Zanimivo je, da so se je udeležili večinoma precej zahtevni bralci. Ti so nama zaupali, da se bralnih krožkov ne udeležujejo, ker so jim preveč omejujoči, saj radi berejo po svoji izbiri, navdihu, svobodno. Vseeno pa imajo željo po izmenjavi, pogovoru, druženju.
Moja motivacija za pisanje pričujočega članka je bila bolj negativna kot pozitivna, saj sem v preteklem letu preko bralnih izzivov oz. »obveznega« branja bralno pregorela in se v novo leto podala le z željo, da berem čim bolj po navdihu, svobodno oziroma da se končno resneje lotim lepega, še nedotaknjenega dela domače knjižnice. Razlog za nenaklonjenost bralnim izzivov sem našla v tem, da večino svojega življenja sodelujem v bralnih značkah, bralnih klubih, berem knjige s študijskih seznamov in mi svobodna bralna izbira pomeni zares veliko. Tisto brezskrbno brkljanje po knjižnici ali knjigarni in odkrivanje pozabljenih, obrabljenih, malodane obskurnih knjižnic … Zares neodvisno od vseh mnenj, kaj je kvalitetno, popularno, priporočeno. Drugi, bolj obči zaključek pa je bil, da je tisto, kar me moti in na kar sem že nakazala v uvodu, konzumeristična logika, ki jo zaslutimo v ozadju in ki smrdi po zbiranju pik ali nalepk pri najljubšemu trgovcu z maksimo »Odkljukaj vse izzive in si prisluži nagrado«. In ne: beri iz užitka, beri počasi, ustavljaj se, razmišljaj, označi, zapiši … Preberi ponovno, ker se ne moreš nasititi neverjetne poezije besed. Vendar moram, preden postavim zadnjo piko, priznati, da – kot vedno v življenju – bralni izzivi prinašajo tudi dobre, pozitivne učinke na bralce – spodbujajo jih, da postajajo redni bralci, krepijo njihovo bralno kondicijo, da berejo kvalitetnejše, izven svojih okvirjev in se o prebranem tudi pogovarjajo.
O neizmerni moči, koristnosti in lepoti bralnega pogovora pa kdaj drugič.
Spletni viri
- Ajda Naklada: https://www.ajdanaklada.com/
- Knjižni črvek: https://www.facebook.com/groups/211390878880290
- Vonj po knjigah: https://vonjpoknjigah.si/
Foto: Madalyn Cox (Unsplash)
Po izobrazbi prof. slovenskega jezika in književnosti in univ. dipl. literarna komparativistka, po poklicu bibliotekarka ter po klicu samostojna podjetnica v družinskem ekološkem zeliščarskem podjetju Herba Slovenica. V knjižničarskem svetu se ukvarja predvsem z bralci, bralnimi krožki, vodenjem projektov in prireditev. Tudi v zasebnem življenju je že od nekdaj strastna bralka, občudovalka in zbiralka knjig. Zanima jo predvsem življenje knjig med bralci ter njihov vpliv na (bralska) življenja.