Priprava na obravnavo knjige v bralnem klubu je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa od moderatorja bralne skupine. Vsak ima namreč svoj slog moderiranja, različne pa so tudi bralske izkušnje članov skupine. V prispevku bom opisal, kako se pripravljam na bralni klub Biseri za svinje.
Odvisno od koncepcije bralnega kluba, od števila članov, njihove starosti, kognitivnih sposobnosti in čustvenih zmožnosti, od časovnega okvira, ki je na voljo, in še drugih dejavnikov se določi knjiga, ki bo predstavljala center srečanj. Knjigo lahko določi moderator bralnega kluba ali pa demokratično bralna skupina kot celota.
V bralnem klubu Biseri za svinje knjigo določamo demokratično, a hkrati tudi glede na specifične manifestacije želje po branju nekega specifičnega dela. Član pride na dan z željo po branju določene knjige in navadno ga/jo podpremo. Nato določimo datum srečanja, ki je navadno tri ali štiri tedne oddaljen od določitve knjige.
V pripravi na obravnavo knjige sprva preberem delo brez ozira na informacije o njem. Potem si preberem o življenju in delu avtorja ter nato še raziščem že obstoječe interpretacije dela. Tako lahko na srečanju začnem z uvodom v delo s predstavitvijo avtorja in umestitvijo dela v prostor in čas nastanka.
Izražanje bralske izkušnje spodbujam na naslednji način. Po mojem uvodu besedo prepustim članom. Sprva naredimo en krog, pri čemer ima vsak od članov do 5–10 minut, v katerih lahko poda vsa svoje razmišljanje o delu, svoje doživljanje knjige, kako je do dela pristopil, kako mu je šlo branje, torej z ozirom na neko metapozicijo in formo bralne izkušnje. Šele po opravljenem krogu in izpostavitvi posamičnih pogledov na delo pa začnemo s tretjim delom bralnega kluba, kjer razvijemo diskusijo o naših pogledih. Tu si izmenjujemo mnenja o pogledih drugih ter delo analiziramo glede na njegove vsebinske sklope. Pri tem ni več poudarka na specifični in partikularni bralni izkušnji, pač pa na tvorjenju novega, kompleksnejšega in intersubjektivnega pogleda na delo, pri čemer skušamo povezati relevantnost dela s svojimi realnimi in vsakdanjimi izkušnjami.
Moja priprava na obravnavo dela tako ni nič posebnega in se ne razlikuje preveč od golega branja dela. Tudi sam se doživljam kot del skupine, in ne kot nekaj več. Prav moja sproščenost in enakovrednost najbrž članom vlivata občutek varnosti in pogum izraziti svoje mnenje, saj ne skušam tvoriti avtoritete, pač pa v skupini sodelujem kot njen enakovredni člen.
Dipl. filozof in zgodovinar. Branje prežema vse moje aktivnosti – od plezanja, pisanja člankov, pa vse do snemanja svojih predavanj na portalu Youtube in turističnega vodenja. Star sem 23 let in ni mi žal prav nobenega dne. Vsak dan lahko storim več in veliko sem že naredil. Umrem lahko jutri, pa mi ne bo prav nič žal, saj sem doživel že dovolj za tako malo časa na tem svet’.