Osnovna šola Bršljin v Novem mestu že od samega začetka sodeluje pri projektu Medgeneracijsko branje, ki so ga pri Društvu Bralna značka zasnovali z namenom, da bi povezali mlade in odrasle bralce, hkrati pa tudi promovirali slovenske mladinske avtorje. Sama sem se projektu pridružila pred dvema letoma. V članku opisujem primer uspelega bralnega srečanja z novomeškim pisateljem in jamarjem Damijanom Šinigojem.
Projekt medgeneracijsko branje
Projekt Medgeneracijsko branje so v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije v šolskem letu 2014/2015 zasnovali pri Društvu Bralna značka, da bi povezali skupine mladih in odraslih bralcev in obenem promovirali slovenske mladinske avtorje. OŠ Bršljin pri projektu Medgeneracijsko branje sodeluje od prvega leta njegovega izvajanja, sama pa ga v šolskem letu 2022/2023 vodim drugo leto.
Za sodelovanje pri projektu Medgeneracijsko branje smo v šoli ustanovili medgeneracijski bralni klub, v katerega se na začetku vsakega novega šolskega leta vpišejo zainteresirani učitelji in učenci zadnjega triletja. Učitelje k sodelovanju povabim na pedagoškem sestanku, nato pa vabila na srečanja prejemajo po elektronski pošti. Učence po predhodnem dogovoru z učitelji obiščem pri pouku, kjer jim na kratko predstavim projekt in potek dela ter našo prvo skupno knjigo.
V šolskem letu imamo štiri bralna srečanja. Na prvi bralni čajanki še nimamo skupne knjige, zato gre običajno za ›spoznavno‹ srečanje (bralno-motivacijske dejavnosti, npr. bralne priporočilnice, zmenek s knjigo ipd.), hkrati pa bralce motiviramo za branje knjige, tako da se pogovarjamo o temah, ki se v njej pojavljajo. Udeleženci ob koncu prvega srečanja prejmejo prvo skupno knjigo v branje. Na ostalih treh srečanjih pogovor poteka o prebrani knjigi.
Naše drugo bralno srečanje v šolskem letu 2022/2023 je bilo za vse nas posebno, saj smo prvič imeli gostujočega pisatelja. Brali smo knjigo Kjer veter spi novomeškega pisatelja in jamarja Damijana Šinigoja. Ker je pisatelj z naših koncev, smo se odločili, da ga povabimo kot posebnega gosta.
Promocija bralnega srečanja
Pred vsakim novim bralnim srečanjem dogodek v šoli promoviram, da med udeleženci ohranim zanimanje za udeležbo. O izvedenem bralnem srečanju vsakokrat pripravim prispevek, ki ga objavim na spletni strani šole, na Facebook strani šole in v šolskem glasilu. Izdelki, ki na srečanju nastanejo, so razstavljeni na oglasni deski na hodniku pred knjižnico. Ravno tako na oglasno desko vedno obesim vabilo na naslednje bralno srečanje.
Učenci in učitelji so bili na naše drugo bralno druženje povabljeni ob koncu prvega srečanja, ko so tudi prejeli vsak svoj izvod romana Kjer veter spi. Za bralno motivacijo smo se na prvem srečanju pogovarjali o jamah in jamarstvu in pogledali posnetek kratkega intervjuja z avtorjem, kjer je tudi prebral odlomek iz knjige. Učitelji prejmejo vabilo in opomnik tudi po e-pošti, učence pa pred vsakim srečanjem obiščem po oddelkih in jih ponovno povabim na srečanje, ravno tako za dodatno motivacijo in spodbudo učencev prosim sodelujoče učitelje. Učencem in učiteljem po potrebi podam tudi navodila za pripravo na srečanje – tokrat sem jim naročila, naj si med branjem izpisujejo zanimive stvari, o čem bi radi izvedeli več oziroma kaj bi želeli vprašati pisatelja.
Priprava prostora za bralno srečanje
Ker smo velika bralna skupina s približno 60 bralci, se naša srečanja vedno odvijajo v avli šole. Običajno za srečanje pripravimo šest ali sedem miz s po osem do deset stoli. Za gostujočega pisatelja smo pripravili prostor na odru. S pomočjo računalnikarja smo poskrbeli tudi za primerno ozvočenje, v ozadju na steni pa je bila projekcija z imenom dogodka. Avla in mize so bile praznično okrašene. Za sodelujoče je bil na voljo čaj, na koncu srečanja smo se tudi posladkali s piškoti.
V avli šole smo nekaj dni pred samim dogodkom razstavili jamarske fotografije gostujočega pisatelja in nekaj misli iz njegove knjige, na dan srečanja so bile ob odru razstavljene tudi vse pisateljeve knjige.
Potek bralnega srečanja
Na dan dogodka sem se postavila v vlogo moderatorja. V uvodnem nagovoru sem napovedala gosta, potek srečanja in prebrala misel iz knjige, na podlagi katere sem gostu zastavila prvo vprašanje. Ostala vprašanja so nato zastavljali učenci in učitelji, sprva po omizjih, nato pa še mešano, glede na interes.
Udeleženci so bili dobro pripravljeni in izvedeli smo marsikaj zanimivega: od tega, ali nas čaka nadaljevanje knjige, kje je dobil idejo za naslov, do tega, kakšne ocene je imel v osnovni šoli in kaj stori, kadar nima idej za pisanje. Celotni intervju sem objavila v zimski številki šolskega glasila.
Po približno 40 minutah, ko se nam je čas za pogovor skorajda že iztekel, sem gosta prosila, da nam predstavi nekaj jamarske opreme, ki jo je prinesel seboj, in pa pove nekaj besed o svojih fotografijah, ki so bile razstavljene v avli šole. Po koncu intervjuja sem zaključila srečanje in gostu v imenu šole izročila manjšo pozornost, učenci in učitelji pa so vsak s svojim izvodom knjige prosili gosta za avtogram.
Nad dogodkom smo bili vsi navdušeni, tudi prva skupna knjiga je bila dobro sprejeta s strani učenec in učiteljev. V letošnjem šolskem letu nas čakata še dve bralni čajanki, ki bosta potekali na podoben način, le da brez gostujočih pisateljev, potrudim pa se, da imamo vsaj na dveh srečanjih posebne goste (npr. na tretjem srečanju se nam bodo pridružili dijaki splošne gimnazije).
Foto: Maja Femc
Zaključila drugostopenjski študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlila v referatu s knjižnico na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin v enoti Ljubljana, od leta 2021 pa je knjižničarka na OŠ Bršljin v Novem mestu.