Na Srednji lesarski in gozdarski šoli s sodelavko organizirava bralske pogovore za dijake, ki sva jih poimenovali Bralni klub. V prispevku bom opisala svojo pripravo na bralska srečanja.
Moja priprava na Bralni klub, ki ga izvajam na srednji šoli skupaj s sodelavko, je vedno prežeta z dvomi in negotovostjo. Najprej me skrbi, ali je izbor knjige dovolj dober, da bo pritegnil dijake, o čemer sva s kolegico govorili že večkrat. Včasih se odločava tako, da izbereva knjigo, ki jo dijaki berejo v okviru obveznega domačega branja, včasih pa sami predlagajo knjigo. Obe možnosti sta se izkazali za dobri.
Nato me skrbi, koliko dijakov se bo sploh odzvalo na povabilo, čeprav jih je doslej prišlo kar nekaj, poleg tega so bili dobro pripravljeni in se je pogovor lepo razvil. Obljubim jim čaj in piškote, kar je še boljša motivacija, saj imamo Bralni klub precej zgodaj oziroma pred poukom, tj. ob 7.10. 😉
Pri pripravi pomislim tudi na aktualizacijo oziroma povezavo knjige s filmom ali drugo umetnostjo. Predvsem pa imam zmeraj v mislih tiste, ki jim je naš Bralni klub namenjen, to so naši dijaki, ki radi povejo svoje mnenje tako o knjigi, literarnih osebah, kraju ipd. kot tudi o povezavi prebranega z življenjem, npr. če se kdo ukvarja s plezanjem, ki je osrednje v izbrani knjigi, z veseljem pove svoje izkušnje o tem. Pri pripravi torej predvidim izhodišča, ki bi dijake zanimala, dobro pa je, da vem, kdo bo prišel (običajno se prijavijo) – saj jih poznam in vem, kako bo okvirno potekal dogodek.
Potrudim se, da je srečanje res dogodek, ki jim bo ostal v lepem spominu. Večkrat spremenim načrt za pogovor, saj opažam, da se radi pogovarjajo o vsem, kar so prebrali v knjigi, včasih so to samo motivni drobci, ki so se jim zdeli zanimivi, tu in tam jih pritegne avtorjevo življenje, ilustracije v knjigi … Pri pripravi imam torej vselej v mislih, kako pripraviti Bralni klub, da bo vsem v zadovoljstvo in veselje.
Foto: Rawpixel.com (Pixabay)
Doktorica znanosti s področja literarnih ved in docentka za slovensko književnost. Slednjo predava kot gostujoča profesorica na Univerzi na Dunaju, v študijskem letu 2022/2023 tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poučuje slovenščino na Srednji lesarski in gozdarski šoli, pred tem pa je vrsto let delovala kot učiteljica slovenščine na tujih univerzah (Lodž, Sombotel, Banjaluka). V slovenščino je s Primožem Lubejem prevedla romane vidnejših ukrajinskih avtorjev. Njena znanstvenoraziskovalna področja so sodobna slovenska proza, žensko avtorstvo, medkulturni stiki ter sodobne slovenske esejistke.
Foto: Saša Huzjak