Naša soodgovornost za vojno in mir

Čas branja: 5 min.

VIDEO & ČLANEK.

27. oktobra 2022 se je predsednik Gvineje Bissau Umaro Sissoco Embaló, potem ko je na obisk v Kijev pripotoval iz Moskve, ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu ponudil za mediatorja pri mirovnih pogajanjih. Tudi tokratni poskus začetka mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo je naletel na kategorično zavrnitev s strani Ukrajine in ZDA. Ker je to že nevemkateri poskus mirovnih pogajanj, ki je spodletel zaradi nasprotovanja Zahoda, je čas, da jasno in glasno rečemo bobu bob.

Spoštovani sodržavljani Evropske unije!

Facebook ne omogoča prave debate, saj očitno sproža refleks vztrajanja pri svojem stališču. Toda meni ne gre za dokazovanje lastnega prav, ampak bi rada opozorila na resen problem, ki se ga moramo zavedati: Zahod s tem, ko Ukrajini preprečuje mirovna pogajanja in dostavlja nove pošiljke orožja in torej po nepotrebnem podaljšuje vojno, v kateri množično umirajo ljudje, izvaja ZLOČIN PROTI ČLOVEŠTVU. Slovenija zaradi članstva v Natu avtomatično sodeluje pri tem zločinu.

Slovenski in evropski politiki in mainstream mediji nočejo videti realnosti oz. se nočejo soočiti z resnico: nočejo videti prizadevanja Rusije za uveljavitev sporazuma Minsk 2, osemletnega trpljenja prebivalcev Donbasa, dejanskih povodov za rusko posebno vojaško operacijo in še zlasti ne dejstva, da so ZDA leta 2014 v Kijevu z državnim udarom na oblast spravile ultranacionaliste, ki imajo žal vse značilnosti neonacistov. (Za vse našteto obstajajo nesporni dokazi.)

Slovenski in evropski politiki in mediji nočejo videti, da je rusofobija strukturno povsem enaka kot antisemitizem – gre namreč za spodbujanje kolektivnega sovraštva do Rusov. To je naša kolektivna krivda in do tega se moram kot državljanka Republike Slovenije in Evropske unije jasno opredeliti: Zame je to nedopustno! Hkrati pa moram poskusiti kaj ukreniti. To je moja, naša odgovornost: soočiti se moram/o z resnico, pa naj bo še tako boleča.

Seveda mi ni vseeno, ko gledam, kako zlahka so slovenski in evropski politiki in mediji sprejeli nacistično ideologijo, propagando in cenzuro, ki nam jih diktira Zahod. S tem ne delujejo le proti ljudstvu Ukrajine, ampak tudi proti lastnemu ljudstvu.

Razumem, da gre za spretno psihološko manipulacijo mašinerije vojne propagande, vendar to ne more biti izgovor. Sprejeti moramo svojo odgovornost in pripoznati lastno krivdo za nastalo stanje, v naslednjem koraku pa si začeti prizadevati za to, da popravimo krivico, ki smo jo storili – kot posameznik in kot kolektiv.

Priznam, da sem spomladi tudi sama nasedla vojni propagandi in celo donirala za neprebojne jopiče ukrajinskih vojakov, torej verjetno za orožje. Seveda se tudi meni ni bilo lahko soočiti z resnico in občutkom sramu, da sem nasedla lažem propagande, vendar to MORAMO storiti, sicer bomo dovolili to, kar se je po letu 2014 zgodilo v Ukrajini – ne smemo pustiti nacizmu, da se pritihotapi v naše duše. Sovraštvo še nikoli ni prineslo nič dobrega. Nasprotno, sovraštvo vodi v nasilje, ki nima ne konca ne kraja.

Razumem, da se borite za dobro ime Ukrajine, a glede tega vam ni treba skrbeti, ker vem, da v Ukrajini obstaja veliko dobrih in srčnih ljudi. Skratka, to, da opozarjam na kijevski neonacistični režim, ne pomeni, da ne maram Ukrajine. Nasprotno, ljudstvu Ukrajine želim mir in blaginjo, predvsem pa to, da bi lahko zadihali in končno dobili vlado, ki dejansko skrbi za blagobit državljanov Ukrajine, ne pa za interese tujih sil in partikularne koristi elit.

Nimam namena spreminjati vašega mnenja. Prosim samo, da si vzamete čas in se poučite o dejstvih. Potem naj se vsak odloči po svoji vesti, tako da sprejme nase polno odgovornost za svojo odločitev.

Upam, da razumete, kaj bi vam rada povedala, kljub temu da Facebook ne omogoča poglobljenega branja in poslušanja.

Ljudstvu Ukrajine želim vse dobro in predvsem mir.

Tatjana Jamnik, književna prevajalka

P. S.:

Spoštovane sodržavljanke, spoštovani sodržavljani!

V zvezi z vojno propagando priporočam, da se namesto na mnenja (torej besede), ki razpihujejo rusofobijo, osredotočamo na dejstva (torej dejanja) – in to tukaj in zdaj (kajti zgodovinske zamere so past, saj uničujejo prihodnost naših otrok). Štejejo dejanja, ne besede!

Razni komentatorji kar tekmujejo v iskanju »dokazov«, zakaj naj bi bili Rusi poosebljeno zlo. Toda podobne metode so vendar uporabljali nacisti v zvezi z Židi! Obliva me srh! Pa saj vemo za holokavst in nacistične »tovarne smrti« – koncentracijska taborišča, kjer so množično umirali ne le Židje, temveč tudi Romi, Slovani in drugi narodi, politični nasprotniki in vsi drugi, ki se jih je nacistični režim hotel znebiti pod raznimi propagandnimi parolami!

Ljudje, ki sodelujejo pri tovrstnem spodbujanju kolektivnega sovraštva, sodelujejo pri zločinu proti človeštvu. Spodbujanje sovraštva do katerekoli skupine – etnične, verske ali druge – je namreč, kot najbrž veste, prepovedano po Ženevski konvenciji.

Če ponazorim: Kar se dogaja zdaj, je približno tako, kot da bi verjela propagandi, da so npr. vsi Američani poosebljeno zlo in da je zato treba uničiti ZDA in izbrisati Američane z obličja zemlje. Resda sem opazila, da so Američani precej čudni (beri: drugačni od Slovencev), ampak zakaj naj bi jih sovražila in jim želela smrt?! Tega ne bom naredila sama sebi, ker sovraštvo ubija ustvarjalnost in človekovo dušo!

Spoštovane sodržavljanke, spoštovani sodržavljani, srčno upam, da se niste popolnoma ujeli v past in da boste znali splezati ven iz nje. Kadar kje izbruhne vojna, je dolžnost mednarodne skupnosti, da vse svoje moči vloži v prizadevanja za MIR – torej si prizadeva za to, da obe strani čim prej sedeta za pogajalsko mizo, da se vojna čim prej konča. Kdor s preprečevanjem mirovnih pogajanj podaljšuje vojno in posledično ogroža življenja ljudi (kot to zdaj počne Zahod, predvsem ZDA), je enostavno vojni zločinec. Verjamem, da nisem edina, ki pri tem zločinu proti človeštvu noče sodelovati.

P. P. S.:

Spoštovane Ukrajinke, spoštovani Ukrajinci!

Če bi radi izboljšali položaj ukrajinskega jezika in kulture, predlagam, da spodbujate ustvarjalno pisanje v ukrajinščini, književno prevajanje v ukrajinščino, podpirate ukrajinsko kulturo in ustvarjalnost! Mar ni to boljša rešitev kot sprejemati zakone, ki kratijo pravice narodnostnim manjšinam (Zakon o državnem jeziku (2014), Zakon o šolstvu (2017), Zakon o avtohtonih narodnostih (2021)) oz. valiti krivdo za jezikovno situacijo na druge? Tudi Slovenci smo bili do leta 1991 pod drugimi državami in vplivom jezika oblastnikov. Pa smo kljub temu (ali pa prav zato) ustvarjali v slovenščini. In to počnemo tudi zdaj. Vsak od nas, ki piše, prevaja, ustanovi kulturno društvo ali bralni klub, prispeva svoj delež k temu, da se naš jezik in kultura še naprej razvijata in razcvetata. Zato slovenščina kljub vdoru angleščine še vedno živi in je enako gibčna kot katerikoli svetovni jezik.

Iz vsega srca vam želim, da bi v Ukrajino kmalu prišel mir.

Moje razmišljanje o občutku jezikovne manjvrednosti oz. večvrednosti si lahko preberete v članku Je res vseeno, v katerem jeziku beremo? (Samozaložba.si: Portal za emancipirano ustvarjalnost, 16. 8. 2022).

Priporočena literatura in videoposnetki

Posebej dragocene so analize nekdanjih obveščevalcev in vojaških strokovnjakov: Jacquesa Bauda (nekdanjega člana švicarske strateške obveščevalne službe in svetovalca NATO), Scotta Ritterja (nekdanjega obveščevalca ameriških marincev in inšpektorja OZN), Raya McGoverna (nekdanjega analitika CIE, specializiranega za Rusijo in Kitajsko), Larryja C. Johnsona (nekdanjega analitika CIE), Douglasa MacGregorja (upokojenega polkovnika ameriške vojske), Richarda Blacka (upokojenega polkovnika ameriške vojske) in Davida McBrida (nekdanjega majorja britanske vojske in avstralskega vojaškega odvetnika). Zelo povedne pa so tudi fotografije italijanskega dokumentarnega fotografa Alexa Masija, ki so leta 2016 prejele posebno priznanje na natečaju nemškega Unicefa.

Alex Masi, Italy: Ukraine: Warriors in the making. Unicef.de: Contest 2016, Honorable Mentions. https://www.unicef.de/informieren/aktuelles/photo-of-the-year/contest-2016/honorable-mentions/-/alex-masi/129106

Jacques Baud: Vojaške razmere v Ukrajini. Samozaložba.si, 17. 10. 2022. https://www.samozalozba.si/jacques-baud-vojaske-razmere-v-ukrajini/

Jacques Baud: Vojaške razmere v Ukrajini (2). Samozaložba.si, 17. 10. 2022. https://www.samozalozba.si/jacques-baud-vojaske-razmere-v-ukrajini-2/

Jacques Baud: Vojaške razmere v Ukrajini (3). Samozaložba.si, 17. 10. 2022. https://www.samozalozba.si/jacques-baud-vojaske-razmere-v-ukrajini-3/

Tatjana Jamnik: Kratka zgodovina Ukrajine. Samozaložba.si, 6. 10. 2022. https://www.samozalozba.si/kratka-zgodovina-ukrajine/

Peace is our inevitable future. Putin’s Vision – Dirty bomb – Update on WAR in Ukraine | Scott Ritter. Dialogue Works, 26. 10. 2022. https://www.youtube.com/watch?v=M0YnDaabYr0

Russia cannot afford to lose this WAR | Ray McGovern. Dialogue Works, 29. 10. 2022. https://www.youtube.com/watch?v=iIcGRIdiXBo

Putin gave Zelensky a proposal for negotiations. Ethan Wmf, 27. 10. 2022. https://www.youtube.com/watch?v=TjGw3Lpid40

Valdai International Discussion Club meeting. President of Russia, 27. 10. 2022. http://en.kremlin.ru/events/president/news/69695

Karl Jaspers: Vprašanje krivde. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2012.

Foto: Nick Tsybenko, Unsplash

Dopolnjeno 28. 11. 2022

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si