V sodobnem svetu smo obkroženi z digitalnimi napravami: uporabljamo jih pri delu, za šolo, v prostem času. Virtualna resničnost postaja del našega vsakdana. Zaradi nje izgubljamo stik s fizično resničnostjo, to pa povečuje nevarnost napačnih odločitev, razdiralno deluje na naše odnose z drugimi in nas peha v samozadostni mehurček. Lahko se zgodi, da zaradi virtualnega življenja niti nismo več zmožni funkcionirati v fizičnem svetu. V izogib negativnim učinkom digitalne tehnologije se moramo naučiti digitalne higiene.
Z izrazom digitalna higiena označujem red, ki nam – podobno kot tradicionalna higiena, npr. pravilo, da si moramo zobe umiti zjutraj in zvečer – pomaga skrbeti za zdravje. Higiena je torej nekaj, česar se naučimo. Z digitalno higieno svoje telo in um branimo pred negativnimi učinki zaslonov.
Morda bo kdo porekel, da je digitalne naprave dandanes nemogoče odmisliti. Drži, res smo odvisni od digitalne tehnologije, ker z njo lahko počnemo marsikatero koristno reč, hkrati pa nam nudi razvedrilo. Toda to še ne pomeni, da moramo biti sužnji tehnologije.
Več o tem, kakšne razdiralne učinke prinaša nekritična digitalizacija, si lahko preberete v članku Pasti digitalizacije.
V nadaljevanju boste našli nekaj pravil digitalne higiene, ki nam lahko pomagajo vzpostaviti zdrav odnos do digitalne tehnologije. Glavno pravilo je: Digitalne naprave naj služijo nam, ne mi njim!
Zibka brez digitalne tehnologije
Uroš Perko, strokovni sodelavec v Skupnosti Srečanje, opozarja, da otrokovo ali mladostnikovo nagnjenost k odvisnosti od digitalnih tehnologij lahko preprečijo že starši sami, s tem ko se zavedajo pasti digitalizacije. Dobro je, da smo pozorni na to, koliko časa otrok ali najstnik uporablja pametni telefon, tablico ali računalnik. Če opazimo, da jih uporablja preveč, je treba takoj ukrepati in uporabo naprav z zasloni omejiti.
Dr. Miha Kramli iz novogoriškega Centra za zdravljenje odvisnosti pa tudi opominja, da se je tudi zavedati, da smo starši oz. nasploh odrasli zgled. Ker smo dandanes vsi preobremenjeni, je zelo mikavno zamotiti otroka tako, da mu v predvajamo risanke z računalnika ali telefona. Toda če telefon z risankami dajemo v roke enoletnemu otroku, da imamo mir, si lahko povzročimo hude težave v prihodnosti, saj otrok lahko postane zasvojen z zasloni.
Zelo pomembno je, da si ne zatiskamo oči pred opozorilnimi znaki, ko se začne razvijati zasvojenost. Ko težave ne moremo več obvladovati ne sami ne s pomočjo bližnjih, nam namreč preostane samo še zdravljenje.
Pri prepoznavanju opozorilnih znakov so nam lahko v pomoč smernice Zdravniške zbornice Slovenije, kjer mdr. najdete tudi pregledne kartice za starše. Toplo priporočam – ne le staršem!
Pravila za uporabo novodobnih igrač vam lahko pomagajo postaviti tudi napotki dr. Mihe Kramlija, terapevta in vodje Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Dan brez zaslonov
Ker je pri higieni zelo pomemben red, je dobro, če si izberemo vsaj en dan v tednu, ko digitalnih naprav z zasloni ne uporabljamo – in to celotna družina. To najlažje storimo čez vikend, ko nimamo delovnih ali šolskih obveznosti.
Dan ali vikend brez pametnega telefona bomo precej lažje izvedli, če se bomo zamotili s fizično aktivnostjo. Na primer: lahko se posvetimo gospodinjstvu, pospravljamo, kuhamo. Ali pa se odpravimo na izlet v naravo ali se ukvarjamo s kakim športom ipd.
Ko se prijetno utrujeni vrnemo z izleta ali športnih aktivnosti, pa si seveda lahko polepšamo dan s knjigo.
Izklapljanje aplikacij in naprav
Ker je večina aplikacij narejenih tako, da nas ves čas na nekaj opozarjajo, je pametno premisliti, ali je ves ta direndaj res nujno ves čas spremljati. (V veliki večini primerov ni.)
Nekatere aplikacije, npr. antivirusni program Kaspersky, nudijo možnost diskretnega, tihega modusa, ki opozorila utišajo, da nas ne motijo med delom. Ker pa je takšnih uporabniku prijaznih aplikacij zelo malo, bomo še najbolje storili, če aplikacije po uporabi zapremo oz. se odjavimo iz njih. (Vsaka aplikacija ima gumb za objavo, le najti ga moramo, saj je marsikdaj skrit. Pri iskanju gumba za izklop vztrajajmo, dokler ga ne najdemo!) Ali pa telefon kar izklopimo.
Kot omenjeno v prispevku Pasti digitalizacije, objavljenem prejšnji teden, pa je odjavljanje iz računov družabnih omrežij, brskalnika ipd. smiselno tudi zato, da korporacije ne morejo povsem nemoteno slediti našemu obnašanju na spletu.
Če se bomo redno odjavljali iz aplikacij in izklapljali pametne naprave, ne bomo več njihovi sužnji. Nič več nam ne bodo razprševale pozornosti – spet bomo svobodni! V miru bomo lahko končali delo, ki ga moramo opraviti. Brez motenj ga bomo opravili precej bolj kvalitetno, kot če se nam ves čas vsiljujejo zvoki opozoril s telefona ali računalnika.
Odjavljanje iz družabnih omrežij
Da se otresemo vznemirjenosti zaradi stalnega dogajanja na pametnem telefonu ali računalniku, se je iz družabnih omrežij, kot so Facebook, Twitter, Instagram, TikTok itd., po uporabi modro vsakič odjaviti. Na začetku bomo sicer, da si bomo privzgojili novo navado, potrebovali nekaj samodiscipline in si bomo morda morali napisati listek »Odjavi se iz družabnih omrežij!«, vendar se nam bo ta trud hitro obrestoval.
Navada je železna srajca, a tudi železo se da kovati! 😉
Za večjo motivacijo si lahko izračunamo, koliko časa porabimo za »visenje« na družabnih omrežjih. Ker so družabna omrežja pravi požiralci časa, bo prav vsak izmed nas ugotovil, da to sploh ni malo. Pomislimo, koliko časa lahko z ignoriranjem družabnih omrežij prihranimo za početje bolj smiselnih in koristnih reči!
Namesto klepeta e-pošta
Klepet (angl. chat), npr. Google Talk ali Facebook messenger, je smiselno uporabljati kvečjemu takrat, kadar ekipa pripravlja projekt za prijavo na razpis in je zaradi pomanjkanja časa pomembno, da se drug drugemu hitro odzivamo. To je smiselno zato, ker tako delo hitreje napreduje.
Če delamo samostojno, pa nas bo klepet med delom samo motil in razprševal našo zbranost. V tem primeru je chat bolje izklopiti, ljudi pa preusmeriti na e-naslov. E-pošto lahko odpremo in pregledamo, kadar imamo čas. Nihče nam ne bo zameril, če ne odgovorimo še isti dan.
Telefona ne nosimo ves čas s sabo
Možgane lahko prelisičimo tudi tako, da digitalnih naprav zavestno ne nosimo s sabo. Daleč od oči, daleč od srca – to vsekakor drži tudi za digitalne naprave. Svet se ne bo podrl, če pametnega telefona ne bomo ves čas imeli pri sebi.
Če se nismo zmožni ločiti od zaslona svojega telefona, smo verjetno že zasvojeni, zato si velja poiskati pomoč. Včasih pomaga že odkrit pogovor s svojci ali prijatelji, v hujših primerih je treba poiskati pomoč psihoterapevta. Pogovor nam pomaga pri samorefleksiji in raziskovanju razlogov, zakaj pred resničnim svetom bežimo v virtualno resničnost. Vse psihološke vozle se da razrešiti, le pripoznati jih moramo in se odločiti, da jih razvozlamo.
Telefon v predalu ali v drugi sobi
Zelo učinkovit trik, ki mi je prihranil kar nekaj živcev, je, da med delom telefon utišam in ga spravim v mizni predal, ki ga seveda zaprem, da telefona nimam na očeh. Ker telefon položim na mehko krpo, ne slišim niti njegovega vibriranja. Seveda pomaga tudi to, da telefon pustimo v drugi sobi.
Če me v času izklopa kdo pokliče ali mi pošlje SMS, ga lahko potem, ko neham delati, pokličem nazaj.
Izklop telefona pred spanjem
Mobilni telefoni so brezžično povezani s telefonskim omrežjem, zato smo ob njegovi uporabi izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju. Meritve sicer kažejo, da sevanje wifija zdravju ni strašno škodljivo, vendar pa bi težko rekli, da na nas nikakor ne vpliva. Toda pozor! Kadar imamo vključen prenos podatkov ali telefoniramo, se sevanje tako zelo poveča, da to nedvomno škoduje našemu zdravju. Zato prenos podatkov uporabljajmo preudarno, tj. ga imejmo izklopljenega, če ga ne potrebujemo, med telefoniranjem pa je priporočeno uporabljati zvočnik (telefonske slušalke niso dobra rešitev, ker se sevanje prenaša tudi po njih). Tudi wifi in bluetooth je pametno vključiti samo takrat, kadar ju potrebujemo. Če imamo namreč na telefonu brezžično povezavo ves čas vključeno, se bodo aplikacije poskušale priključiti na omrežje, kar povzroča povečano elektromagnetno sevanje.
Tule najdete vrsto nasvetov strokovnjaka, kako se lahko elektromagnetnemu sevanju izgonete.
Kadar gledamo v LED-zaslon pametnega telefona, smo izpostavljeni tudi sevanju modre svetlobe. Čeprav sodobni telefoni s senzorji prilagajajo svetlost zaslona svetlobi iz okolice, zato za naše oči niso več tako agresivni, kot so bili, se naši možgani ob vsaki zaznavi vendarle vzburijo in aktivirajo.
Če si želimo kvalitetnega spanca, bomo najbolje storili, da pametni telefon preprosto izklopimo. Tako bomo preprečili tudi neprijetno zbujanje ob zvoku SMS-ov, ki nam jih pošilja prijateljica, ki je nočna ptica in je zato pozabila, da drugi ob določenem času že spijo, ali pa prezgodnje zbujanje, če smo nočna ptica mi, na kar naš prijatelj, ki je jutranje sorte, venomer pozablja in nas kliče že ob sedmih zjutraj …
Strokovnjaki priporočajo, da digitalne zaslone prenehamo uporabljati dve uri pred spanjem. Tidve uri lahko uporabimo za večerno higieno in priprave na spanje, večerni ritual, katerega del je tudi branje – individualno ali skupno. Skupno branje ima seveda prednost, saj krepi vezi med otrokom in starši.
Ne pozabimo!
Branje pred spanjem je najboljše uspavalno sredstvo. 😉
Literatura
Top 10 nasvetov za zmanjšanje sevanja mobilnih telefonov. Radiestezija.com: Profesionalne meritve sevanja. https://www.radiestezija.com/top-10-nasvetov-za-zmanjsanje-sevanja-mobilnih-telefonov
Vpliv sevanja zaslonov na zdravje. Center Šteker, 14. 7. 2021. https://www.steker.si/clanki/vpliv-sevanja-zaslonov-na-zdravje/
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Zdravniška zbornica Slovenije. https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Zdravniška zbornica Slovenije. https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/novice-dokumenti/karton-za-star%C5%A1e.pdf
Miha Kramli: “Z ekrani smo posegli v otroške zibelke.” Radio Ognjišče, 19. 10. 2022. https://radio.ognjisce.si/sl/255/oddaje/35210/miha-kramli-z-ekrani-smo-posegli-v-otroske-zibelke.htm
NIKAR TEHNOLOGIJE OTROKOM PRED TRETJIM LETOM! Strokovnjak Miha Kramli o tem, kaj tablica povzroči možganom (VIDEO). Regional, 14. 4. 2022. https://www.regionalobala.si/novica/nikar-tehnologije-otrokom-pred-tretjim-letom-strokovnjak-miha-kramli-o-tem-kaj-tablica-povzroci-mozg
Foto: Christin Hume (Unsplash)
Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »