»Dolgi covid« ali neželeni učinki cepiva?

Čas branja: 17 min.

Književno prevajanje zahteva izjemno natančnost in zbranost, zato je moja sposobnost za delo odvisna od delovanja mojih možganov. Spomladi sem imela tik po tretjem cepljenju proti covid-19 tako hude težave s koncentracijo in spominom, da dela kljub trudu nisem bila zmožna opravljati. Dobila sem t. i. dolgi covid oz. postcovidni sindrom, po katerem še vedno okrevam. Dobra novica je, da sem s pomočjo vaj za krepitev spomina po nekaj mesecih okrevala vsaj toliko, da sem lahko spet začela kolikor toliko normalno delati. Upam, da bo moja zgodba o okrevanju vlila upanje tudi drugim.

Kdo sem in kaj delam

Stara sem 46 let. Preživljam se z intelektualnim delom, in sicer kot samozaposlena književna prevajalka, lektorica in urednica. Moj dohodek je odvisen od honorarjev za storitve, ki jih opravljam za različne naročnike.

Kljub pretežno sedečemu delu in pomanjkanju časa za športne aktivnosti doslej nisem imela skorajda nobenih zdravstvenih težav. Dokaj trdno zdravje najbrž velja pripisati dejstvu, da namesto avta (ki ga nimam) kot prevozno sredstvo uporabljam kolo: s kolesom se vozim v Ljubljano, na pošto, v trgovino, razvažam knjige … Poleg tega pa redno tudi fizično delam, npr. v skladišču ali doma.

»Dolgi covid« oz. »postcovidni sindrom«

Književno prevajanje zahteva izjemno koncentracijo in spomin, saj je treba obvladovati besedilo v dolžini knjige. Skozi leta intenzivnega ukvarjanja z besedili sem razvila tako močno zbranost, da sem se bila zmožna v knjižno besedilo zatopiti celo za več mesecev. Intenzivnost zbranosti je seveda nihala, saj sem se za predah posvečala tudi vsakdanjim opravilom in ponoči kajpada tudi spala, pa vendar sem »knjigo nosila v glavi«, dokler prevod ni bil končan. Koncentracijo sem brez težav vzdrževala tudi po 8–12 ur na dan.

Na prelomu januarja in februarja 2022 pa so se nenadoma pojavile hude težave z zbranostjo in spominom: nisem se mogla osredotočiti, imela sem težave s kratkoročnimi in dolgoročnim spominom. Kljub trudu dela nisem bila več zmožna opravljati, kot sem ga znala predtem.

Kognitivne težave sem sprva (v skladu z razlago v osrednjih medijih) pripisovala covidu-19, ki sem ga najbrž[1] prebolela jeseni, dobra dva meseca po prejemu drugega odmerka cepiva. Toda če pogledam pobliže, so se moje kognitivne težave pojavile v tednih po cepljenju s tretjim, poživitvenim odmerkom Moderne.[2] (Iz tega vidika se izraza »dolgi covid« ali »postcovidni sindrom« ne zdita najbolj posrečena, saj je glede na okoliščine (cepljenje s tretjim odmerkom) povsem mogoče, da je moj sindrom posledica neželenih učinkov cepiva.)[3]

»Dolgi covid«, ki je vplival na moje kognitivne zmožnosti, je bil zame katastrofalen. Za samozaposlenega namreč nezmožnost za delo, ki je vir njegovih prihodkov (samozaposleni nimamo redne plače in drugih ugodnosti, ki izhajajo iz redne zaposlitve), pomeni popoln izpad dohodka.

Glavni simptomi

Kognitivne težave sem opazila, ker so postale moteče za nemoteno delo (težave z zbranostjo in priklicem besed), zelo verjetno pa so jih opazili tudi drugi, ki so bili v stiku z mano (»kronično« pozabljanje). Ker dotlej nisem imela nobenih znakov, ki bi nakazovali razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni ali česa sorodnega, sta glede na okoliščine edina možna vzroka za moje nenadne hujše kognitivne težave bodisi covid-19 bodisi cepivo proti tej bolezni (bodisi kombinacija obeh zaradi kumulativnega učinka).[4]

Moje težave trenutno sicer niso več tako hude, kot so bile, vendar niso povsem izginile. Še vedno me pestijo težave z zbranostjo in spominom, le da v blažji obliki.

V nadaljevanju bom opisala simptome, kakršne sem imela, ko je bilo najhuje. Zelo mogoče je, da sem kak simptom spregledala, saj sem bila pozorna na tiste, ki so občutno vplivali na mojo delovno sposobnost. Govorim lahko zgolj na podlagi introspekcije, tako da poskušam povzeti občutke, ki so me ob teh težavah prevevali.

1. Težave z zbranostjo

Za prevajalca, ki mora natančno brati, je koncentracija ključnega pomena, saj brez nje sploh ni mogoče delati z besedilom. Izkušen prevajalec je – kar mi je potrdilo več kolegic – zmožen tako globoke zbranosti, da to spominja na stanje meditacije. V dveh desetletjih književnega prevajanja sem tovrstno globoko zatopljenost razvila tudi sama. Bila sem na vrhuncu svoje kariere, imela sem že toliko znanja in izkušenj, da je prevajanje začelo postajati čista radost.

Toda tega je bilo spomladi 2022 nenadoma konec. Moja pozornost je kar naenkrat postala strašno raztreščena. Naj sem se še tako trudila pasti v običajni »prevajalski trans«, ni in ni šlo. Zmotil me je vsak šum, vsak premik. Iztirila me je dobesedno vsaka muha, ki je priletela v mojo bližino. Moja pozornost je begala od ene stvari do druge, kot da bi izgubila zmožnost osredotočanja in določanja prioritet.

Nekako tako, kot se dvomesečni pasji mladič ne more osredotočiti na polno skledo hrane, kadar se okoli njega kaj premika – če gre stran od sklede, pa nanjo celo pozabi. (Mladič je vmes zrasel in ne leta več naokoli kot sneta sekirica, na podlagi česar sklepam, da so se njegovi možgani sčasoma naučili osredotočiti. Očitno se fokusiranja pozornosti in vzdrževanja zbranosti naučimo tudi ljudje.)

Pa ne le to. Kadar mi je kaj odvrnilo pozornost, se nikakor nisem mogla spomniti, kaj sem prej sploh nameravala narediti. Niti čez nekaj časa. (Pred »dolgim covidom« sem, kadar mi je kaj ušlo iz spomina, samo malce počakala in informacija je priplavala v mojo zavest sama od sebe.)

2. Težave s spominom

Poleg opisanih preglavic s kratkoročnim spominom sem imela tudi resne težave z dolgoročnim spominom. Na vsem lepem se nisem mogla spomniti reči, ki sem jih nekoč znala povedati na izust.

Predvsem pa sta trpela moj kratkoročni spomin in zmožnost pomnjenja. Kar naenkrat sem začela pozabljati vse po vrsti. Tudi če sem si to zapisala. Nekoč sem si stvari zapomnila, ne da bi si jih zabeležila. Ker imam vedno veliko obveznosti, sem se jih naučila zapisovati na liste, ki se kopičijo na moji mizi. Pred »dolgim covidom« mi povečini niti ni bilo treba pogledati zapisov, saj sem si vse zapomnila, s tem ko sem si to zabeležila. List sem lahko izgubila, pa sem se še vedno spomnila – če ne drugače, me je to prešinilo v preblisku tik pred spanjem.

Februarja pa se je vse to spremenilo. Nekaj sem se zmenila po telefonu ali osebno in že v naslednjem trenutku, zlasti če je kaj odvrnilo mojo pozornost, sem na to pozabila, kot da sploh ne bi obstajalo. Ljudje so me morali ves čas opominjati. Toda tudi obujanje izgubljenih spominov je bilo drugačno. Nekoč sem jasno zagledala sliko tistega, kar mi je ušlo iz glave, brž ko mi je kdo to omenil. Spomladi mi je trajalo kar nekaj časa, preden sem se začela megleno spominjati, pa še potem mi je moral sogovorec pomagati do popolne slike in mi ponovno razložiti, kaj sva se zmenila.

Najbolj moteča je bila nezmožnost priklicati izraze – in to v vseh jezikih, ki jih govorim, tudi v slovenščini. Kot da bi doživela nekakšno (delno) afazijo!

Zelo pogosto se nisem mogla spomniti osnovnih besed, kot je npr. kozarec. Besedo sem imela na koncu jezika, videla sem stvar, ki jo le-ta označuje, a se nisem in nisem mogla spomniti, kako se temu reče.

Težavo sem reševala tako, da sem izraze iskala s spletnim iskalnikom Google, in sicer na podlagi asociacij. Verjetno si lahko zamišljate, kako težko sem delala in kako frustrirana sem bila, ker sem morala tri ure guglati, da sem našla izraz, ki sem ga imela na koncu jezika, pa nisem in nisem mogla do njega …

3. Kronična utrujenost

Delo samozaposlenega, ki opravlja borno plačano intelektualno delo, je resda precej stresno in utrujenost je v mojem poklicu dokaj vsakdanji pojav, ki se ga sčasoma naučiš ignorirati približno tako kot kronični bolnik bolečino. Toda utrujenost pri »dolgem covidu« je bistveno intenzivnejša in bolj moteča, saj se je na noben način ne da utišati ali otresti. Ves čas si na smrt utrujen. Od februarja dalje omagam precej hitreje in včasih je bilo tako hudo, da nisem bila več zmožna razmišljati.

Nekoč sem bila sposobna delati, čeprav malce manj učinkovito, tudi ko sem bila utrujena. Zdaj me popade taka izčrpanost, da se ne morem več osredotočiti na čisto nič več – vsa energija odteče in vsa zbranost izpuhti in ne morem narediti prav nič več. Ne morem niti brati, lahko samo še ležim in buljim v kak ekran z gibljivimi slikami.

Tudi kolesarila sem spomladi le s težavo, saj sem se zelo hitro zadihala, pogosto pa se mi je tudi temnilo pred očmi. Še avgusta sem med kolesarjenjem v Ljubljano vsake toliko začutila strašno utrujenost in imela kratko sapo, da sem morala upočasniti, čeprav sploh nisem vozila hitro.

Navdih za rešitev

Ob nezmožnosti za delo zaradi te vseprežemajoče utrujenosti me je prevzemala huda frustracija. Delo se ni nikamor premaknilo – kot bi capljala na mestu … Ker pa ne spadam med tiste, ki bi kar tako obupali, sem kmalu začela iskati rešitev, da bi se nekako izkopala iz te zagate.

Navdih sem našla v časopisnem članku o 23-letni Primorki, ki so jo zaradi »dolgega covida« prizadele številne zdravstvene težave, mdr. s hojo, vendar je zahvaljujoč fizioterapiji v Centru za medicinsko rehabilitacijo v Mariboru počasi, a vztrajno okrevala. Spreletelo me je: Če obstaja fizioterapija za telo, mora obstajati tudi fizioterapija za možgane!

Spomnila sem se na poljskega dramatika in satirika Sławomirja Mrożka, ki je po možganski kapi utrpel afazijo, zato se je moral na novo naučiti govoriti in pisati. Terapevtka mu je predlagala, naj v okviru terapije napiše knjigo, in napisal je avtobiografijo z naslovom Baltazar (2006). Čeprav to ni bil več Mrożek, ki smo ga bili vajeni prej, se me je knjiga zelo dotaknila. Še vedno se je dalo čutiti, da jo je napisal Mrożek, pa čeprav je pisal drugače kot prej.

Tadva zgleda sta mi vlila upanje, da le ni vse izgubljeno. Čeprav se možgansko ali srčno tkivo nista zmožna regenerirati (tj. celice, ki umrejo, se ne morejo obnoviti – škoda je nepopravljiva), možgani (za razliko od srca) še vedno ostajajo elastični. Primorka in Mrożek sta živi dokaz za to.

Poskusimo aktivirati druge dele možganov in vzpostaviti nove sinapse!

»Fizioterapija za možgane«

Bistvo običajne fizioterapije je razgibavanje prizadetih delov telesa, potemtakem bi podobno moralo veljati tudi za možgane: treba jih je »razgibavati« z umsko dejavnostjo!

Svojo zbranost in spomin sem torej sklenila okrepiti z naprezanjem možganov. Sprva je šlo zelo počasi in z veliko muko … A splačalo se je, kajti stanje se mi je razmeroma hitro izboljšalo, tako da sem lahko konec maja počasi spet začela delati.

Kako sem to dosegla?

1. Igrala sem se iskanje sopomenk, protipomenk, podpomenk, nadpomenk in drugih medleksemskih povezav, kar sem nekoč iz kratkočasja počela mimogrede, med vsakdanjimi opravili. Razlika je bila le v tem, da sem si morala zdaj sprva pomagati s slovarjem in z guglanjem.

2. Ker je bilo čepenje za računalnikom tako ali tako neučinkovito, saj nisem bila zmožna kvalitetno opravljati dela, sem si nazadnje vendarle dovolila »dopust«. Privoščila sem si veliko spanja pa tudi več gibanja in druženja s prijatelji. Možgani so bili zelo hvaležni za hormon sreče. 😉

3. Lotila sem se branja knjig, ki so me zanimale, pa si prej zaradi delovnih obveznosti nisem mogla vzeti časa, da bi jih prebrala. Prvo knjigo sem brala zelo dolgo, ker se nisem mogla zbrati in sem ob njej kaj hitro zakinkala – a nič zato, kajti možgani se med spanjem regenerirajo! Ko sem se do sitega naspala, pa sem kmalu začela požirati knjige kot po tekočem traku. Včasih sem brala tudi z zvezkom ob sebi in si izpisovala besede, besedne zveze ali citate. Tako sem si od nekdaj polnila »jezikovne baterije«, in to v vseh jezikih, ki jih uporabljam.

4. Nazadnje sem možgane aktivirala še tako, da sem začela spet delati oz. se ukvarjati z besedili. Uredniško sem prebrala prijateljevo knjigo, pri čemer mi je zelo pomagalo, da nisem čutila nobenega pritiska, ker jo je podnaslovil kot »nelektorirano študijsko izdajo«. Nato so ravno pravi čas prišla naročila za prevajanje podnapisov za festivalske filme. Možgani so bili hvaležni za kratka besedila, ki jih pogled precej lažje obvladuje, in pozornost se mi je utrjevala s povezovanjem slike in zvoka.

Skratka, svoje možgane sem prelisičila tako, da sem se osredotočila na tisto, kar me je od nekdaj veselilo. 😉

Druge učinkovite vaje in trike za krepitev spomina najdete npr. v knjigi Kevina Horsleyja Neomejen spomin.

Zdrava prehrana in zdrav način življenja

Vsak od nas ima drugačno konstitucijo in imunski sistem. Vendar pa za vse enako velja, da sta za našo odpornost ključnega pomena zdrava prehrana in zdrav način življenja.

Britanski kardiolog dr. Aseem Malhotra poudarja, da se nam lahko zdravje z zdravo prehrano in vsakodnevnim polurnim sprehodom bistveno izboljša že v pičlih štirih tednih.

V ogled priporočam tale posnetek, v katerem dr. Malhotra razbije mite o prehrani in pojasni, da je ključni dejavnik tveganja za razvoj bolezni inzulinska rezistenca (o tem resda govori od 34. minute dalje, vendar si video velja ogledati od začetka):

1. Zdrava prehrana

Zdrava prehrana je ključnega pomena tako za naš metabolizem kot za črevesje, ki sta nosilna stebra močnega imunskega sistema.

Izogibajmo se procesirani hrani (prepoznamo jo tako, da ima več kot 5 sestavin), sladkorju in rafiniranim ogljikovim hidratom.

Prizadevajmo si za prehrano z veliko vlakninami. Jejmo različne vrste zelenjave, sadja, kakovostnih beljakovin in zdravih maščob. Sadje in zelenjava vsebujeta tudi veliko naravnih antioksidantov, kot sta npr. vitamin C in D.

2. Zdravo življenje

Poskrbimo za to, da dovolj spimo, saj se med spanjem telo regenerira. Priporočeno je, da spimo vsaj 8 ur na noč.

Vsak dan si privoščimo vsaj polurni sprehod, po možnosti v naravi. Za krepitev odpornosti strokovnjaki priporočajo vsaj 20 minut kardiovadbe na dan in vaje za krepitev moči nekajkrat na teden.

Pijmo več vode. Priporočeno je spiti 2–3 litre vode na dan.

Zmanjšujmo stres. Zelo blagodejne učinke na duha imajo meditacija, joga, terapija, druženje in sprehodi v naravi.

Poskrbimo za digitalni minimalizem, tj. čim bolj se izogibajmo uporabi digitalnih naprav in omejimo preživljanje časa v virtualnem svetu.

Namesto da komuniciramo po družabnih omrežjih in digitalnih kanalih, si raje izberimo druženje v živo.

3. Antioksidanti

Odpornost krepijo naslednji antioksidanti:

  • vitamin D (biosintetizira se v človeški koži, kadar je izpostavljena sončni svetlobi, sicer pa ga dobimo tudi v živilih, kot so ribje olje, ribe in jajca)
  • vitamin C (dobimo ga v sadju in zelenjavi, npr. v limonah, pomarančah, grenivkah, borovnicah, robidnicah, zelju …)
  • kvercetin (dobimo ga v plodovih rastlin, kot so jabolka, grenivke, pomaranče, limone, paradižnik, robidnice, borovnice in čebula)
  • cink (bogat vir cinka so ostrige, meso, morski sadeži, stročnice, oreški in razna semena)
  • melatonin (uravnava naš bioritem, proizvaja ga naša češerika oz. epifiza, kadar smo v temi)
  • črna kumina (Nigella sativa, čudežno zdravilo, o katerem je prerok Mohamed baje dejal, da varuje pred vsemi boleznimi, razen pred smrtjo)

V sezoni viroz, tj. pozno jeseni in pozimi, si je zaloge antioksidantov, če jih ne moremo dobiti dovolj iz sezonske hrane, smiselno dopolnjevati s prehranskimi dopolnili. (Pri čemer seveda ne smemo pozabiti, da prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti zdrave prehrane – kot pove že samo ime, jo lahko kvečjemu dopolnjujejo.)

Antioksidanti nam pomagajo v boju proti vsem virusom, vključno z virusom sars-cov-2. Priporočila za preventivo in zgodnje zdravljenje covida-19 (in drugih viroz) najdete v letaku, ki so ga pripravili v Kanadskem zavezništvu za preventivo in nego pri covidu (Canadian Covid Care Alliance).

4. Naravni antibiotiki

Sodobni človek zaradi agresivne propagande farmacevtskih korporacij vse prepogosto sega po farmacevtskih proizvodih, pri čemer pozablja na naravne metode zdravljenja in zdravilne rastline.

Naše babice so vedele, da so v boju proti virusnim in bakterijskim infekcijam zelo učinkoviti tudi naravni antibiotiki, kot so česen, hren, ingver, kurkuma, curry, cimet, črna kumina itn.

5. Probiotiki

Marsikdo se ne zaveda, da je središče našega imunskega sistema v črevesju, ki je po površini največji organ v našem telesu. Če se nam poruši ravnovesje med dobrimi in slabimi črevesnimi bakterijami (npr. zaradi preveč razraščene kandide), smo precej bolj dovzetni za okužbe z virusi in za razvoj bolezni. V tem primeru si je dobro nabaviti kvaliteten probiotik.

O črevesni mikroflori in probiotikih, ki nam pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami, se lahko poučite npr. v knjigah Erike Brajnik.

Hkrati pa seveda ne smemo pozabiti na naravni probiotik – kefir. Največ zdravih bakterij dobimo iz domačega kefirja, ki si ga lahko delamo sami, potrebujemo le kefirjeva zrnca (kako si delamo kefir, lahko izveste v temle članku). To sicer niso prava zrna, pač pa gre za simbiotsko kolonijo bakterij in kvasovk, ki jih skupaj držijo beljakovine in lipidi. Ko se vam kefirjeva zrnca preveč namnožijo, jih lahko del odvzamete in nekomu podarite. Če kefirjevih zrnc še nimate, povprašajte znance in prijatelje, gotovo jih kdo ima!

Dobre učinke na prebavo ima tudi kislo mleko, ki ga jemo predvsem poleti, ko se mleko skisa dobesedno čez noč.

Kako deluje človekov imunski sistem

Pred kratkim sem našla kratko predavanje, v katerem nemški zdravnik specialist za medicinsko mikrobiologijo in infekcijsko epidemiologijo prof. dr. med. Sucharit Bhakdi v pičlih 21 minutah zelo nazorno in razumljivo pojasni, kako se razvije in odziva človekov imunski sistem, pa tudi kako nanj vplivajo nova genska cepiva. Toplo priporočam v ogled!

Nauk: Obup je odveč, vedno se najde kaka rešitev!

Živimo v kaotičnih in mračnih časih, kar tudi mene pogosto spravlja v obup … Prav zato je še toliko bolj pomembno, da si vsak izmed nas poišče kaj, kar ga veseli in navdaja z globokim zadovoljstvom. Predvsem pa ne smemo vreči puške v koruzo. Namesto da bi se smilili samim sebi, lahko ukrepamo. V resnici smo močnejši, kot si mislimo, zlasti ko stopimo skupaj!

Ker je človek družabno bitje, predlagam, da se – vsaj decembra in januarja – požvižgamo na družabna omrežja in odvržemo svoje digitalne naprave v kot – in se raje predamo druženju z ljudmi, v katerih družbi se dobro počutimo. 😉

SREČNO! 🍀

Opombe

[1] Sredi oktobra, dobra dva meseca po cepljenju, sem imela čuden prehlad, pri katerem sem smrkala, kihala in se solzila samo en dan – pri običajni virozi ti simptomi vedno trajajo tri dni. Na testiranje nisem šla, ker sem bila cepljena in cepivo morda ni preprečilo okužbe, zato bi lahko po poti v Ljubljano, če bi bila pozitivna, okužila druge ljudi. O tem, ali sem imela covid, lahko samo ugibam, saj so hitri testi, kot je znano, nezanesljivi.

[2] Cepit sem se šla, ker sem potrebovala potrdilo o cepljenju zaradi potovanja in sem verjela oblastem, da je cepivo »varno in učinkovito«. Prvi odmerek Moderne sem prejela 12. 7. 2021. Po drugem odmerku, ki sem ga dobila 9. 8. 2021, sem imela (poleg večdnevne boleče rdečine na mestu vboda) napovedani odziv: približno 8 ur po cepljenju me je več ur stresala huda mrzlica, kakršne še nikoli nisem doživela. Tretji, poživitveni odmerek sem prejela 12. 1. 2022.

[3] V slovenskih medijih o neželenih učinkih mRNA-/vektorskih cepiv ni nikakršne razprave, čeprav nanje po vsem svetu že nekaj časa opozarjajo ugledni zdravniki. Na primer:

Kardiologa dr. Aseem Malhotra in Peter A. McCullough opozarjata na podatke, ki kažejo, da cepljenje povzroči neželene učinke pri kar 15 % cepljenih (mdr. resne kardiovaskularne težave, kot so miokarditis, tromboza, nenadna smrt zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi itd.), večkratno cepljenje in kombinacija cepljenja in okužbe z virusom pa povzročata kumulativni učinek, pri katerem se bistveno poveča nevarnost neželenih učinkov in celo smrti.

K prekinitvi cepljenja in preiskavi o neželenih učinkih cepiv proti covidu-19 je japonske oblasti pozval tudi zdravnik prof. Manasori Fukushima, zaslužni profesor Univerze v Kjotu.

Tudi nemški zdravnik specialist za medicinsko mikrobiologijo in infekcijsko epidemiologijo prof. Sucharit Bhakdi poziva k zaustavitvi cepljenja z genskimi cepivi, ker škodujejo imunskemu sistemu in posledično povzročajo nepopravljivo škodo v možganih in srcu.

In še bi lahko naštevala. Seznam zdravnikov, ki so se oglasili po vsem svetu, je zelo dolg.

Odsotnost javne razprave o neželenih učinkih cepljenja v slovenskih medijih (in stroki) še toliko bolj bije v oči, ker očitno tudi pri nas beležimo precejšnjo presežno umrljivost, ki pa je klasificirana kot smrti zaradi covida-19. V Dnevniku je bil 3. 12. 2022 objavljen podatek: »V UKC Ljubljana je bilo v obravnavanem obdobju [po 1. juniju 2022] hospitaliziranih 807 odraslih bolnic in bolnikov s covidom, umrlo jih je 104, od tega 57 cepljenih.« Sami si lahko preračunate razmerje (57 deljeno s 104). Zelo zanimivo tudi prof. dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v članku za Delo niti z besedico ne omeni neželenih učinkov cepiv, čeprav se lahko pojavijo pri prav vsakem farmacevtiku. Nasprotno, prof. Tomažič spodbuja k cepljenju, zato se težko otresem občutka, da je ta članek namenjen predvsem promociji cepljenja s farmacevtskim izdelkom, ki ima, sodeč po ameriškem sistemu za beleženje neželenih učinkov VAERS, neželene učinke pri največjem številu ljudi v vsej zgodovini farmacevtske industrije.

Mar ne bi veljalo podrobneje raziskati, zakaj točno vsi ti ljudje po cepljenju na vsem lepem zbolevajo in umirajo? Mar ne bi bilo bolj modro obravnavati vzroke nenadnih bolezenskih stanj in smrti kompleksno, in ne s poenostavljanjem?

Danes je že splošno znano, da virusna različica omikron dejansko ne povzroča več smrti, je pa z mutacijami postala tako zelo nalezljiva in se tako hitro razmnožuje, da je postala praktično nezaustavljiva. (Če to ne bi bilo res, čemu bi se sicer znanstveniki na Bostonski univerzi trudili z ustvarjanjem novega smrtonosnega virusa z 80-odstotno umrljivostjo, tako da so združili izjemno nalezljivo različico omikron in smrtonosni izvorni wuhanski sev? Preberite si sinopsis te raziskave.)

Danes je že splošno znano, da cepiva ne preprečujejo 100-odstotno ne okužbe ne prenosa. Že decembra 2020 je na to opozoril dr. Soumya Swaminathan, vodilni znanstvenik pri WHO (Svetovna zdravstvena organizacija). Maja 2021 je to priznal tudi dr. Anthony Fauci iz ameriškega CDC (Center za nadzor nalezljivih bolezni) in oktobra 2022 na zaslišanju pred evropskim parlamentom celo predstavnica Pfizerja.

Morda bi se veljalo vprašati: Ali so škodljivi učinki teh genskih farmacevtikov že pretehtali obstoječe oz. potencialne koristi?

Dr. Aseem Malhotra opozarja, da so v času, ko razsaja različica omikron, koristi od cepljenja bistveno manjše od škode, ki jo lahko povzročijo cepiva, kajti neželeni učinki, vključno z nenadno smrtjo, prizadenejo 1 od 800 cepljenih, in dodaja, da bi bilo kako drugo zdravilo pred pandemijo pri teh številkah že zdavnaj umaknjeno iz obtoka. Tako dr. Malhotra kot dr. McCollough opozarjata: dokler ni dokazano nasprotno (angl. until proven otherwise), bi bilo treba uporabo cepiv mRNA prekiniti in izvesti natančno preiskavo o neželenih učinkih.

Obsežno zbirko neželenih učinkov cepljenja proti covidu zajema ameriški sistem za poročanje o neželenih učinkih cepiv VAERS. Te podatke statistično analizira več raziskovalcev, npr. Jessica Rose, prof. Norman Fenton in Martin Neil pa tudi Sasha Latypova in drugi.

Neželeni učinki uničujejo življenja posameznikov. Našega ministra za zdravstvo pa skrbi: »Upamo lahko samo, da bomo cepiva porabili.«

Je vredno tvegati življenja prebivalcev Republike Slovenije samo zato, da kupljeno ne bo šlo v nič?

Na ravni Evropske unije pa imamo, kot kaže, resen problem s transparentnostjo in konflikti interesov:

Zakaj Ursula van der Leyen in Evropska komisija nista hoteli razkriti vsebine SMS-ov, izmenjanih z direktorjem Pfizerja pred podpisom pogodbe o odkupu cepiv?

Zakaj EU in Pfizer nočeta razkriti vsebine pogodbe?

Zakaj proizvajalci cepiv niso hoteli razkriti neželenih učinkov javnosti?

Zakaj EU in nacionalne vlade sploh pristajajo na to? Vsaj delni odgovor bržkone lahko najdemo v temle poročilu indijske televizije WION (20. 10. 2021) pa tudi na tejle tiskovni konferenci poslancev Evropskega parlamenta (28. 2. 2022).

[4] Skupna točka bolezni covid-19 in mRNA-/vektorskih cepiv proti covidu-19 (Pfizer, Moderna, Janssen, AstraZeneca) je, kot lahko razberemo iz strokovne literature, beljakovina bodice (angl. spike protein).

Analiza italijanskih raziskovalcev (objavljena avgusta 2022 v strokovni reviji International Journal of Vaccine Theory, Practice, and Research), ki so z mikroskopijo temnega polja primerjali krvno sliko pacientov pred cepljenjem in po njem, je pokazala, da vsa ta cepiva vsebujejo delce neznanega izvora, ki očitno povzročajo množično deformacijo rdečih krvničk (gl. slike v razpravi). Slednje bi lahko pojasnilo razloge za kratko sapo in kronično utrujenost.

Kanadska zdravnica dr. Rochagné Kilian je med delom na urgenci ugotovila, da imajo pacienti zelo visoko raven D-dimera, čeprav magnetna resonanca strdkov ni pokazala, na podlagi česar sklepa, da so strdki zelo majhni in prisotni v velikih količinah. To bi lahko pojasnilo mašenje žil (in posledično odmiranje možganskih celic, kar verjetno povzroča kognitivne težave) ter povečano nevarnost srčne in možganske kapi.

Imunološke razloge za nastajanje krvnih strdkov v kapilarah ob cepljenju z genskim cepivom zelo nazorno pojasnjuje prof. Sucharit Bhakdi. Njegova razlaga je podkrepljena z izsledki raziskave, ki jo je izvedla skupina uglednih nemških patologov z dr. Constantinom Schwabom na čelu in je bila konec novembra 2022 že objavljena v strokovni reviji Clinical Research in Cardiology.

Poleg tega Sasha Latypova, ki je v ameriški farmacevtski industriji 25 let delala na področju kliničnih raziskav in zato dobro pozna zakonodajo, ki ureja to področje, opozarja, da proizvajalci ne preverjajo rutinsko skladnosti vsebine in da nikjer ni najti dokumentacije o vzorčenju vsakega lota, zapovrh pa neodvisne preiskave kažejo, da vzorci cepiva vsebujejo nečistoče v količinah, ki močno presegajo gornje meje kontaminacije, ki jih deklarira proizvajalec. Skratka, kot kaže, proizvajalci zaradi naglice (in zaradi zakonodaje, ki to dopušča) očitno ne delujejo skladno z dobrimi proizvodnimi praksami.

V Veliki Britaniji so izvedli forenzično preiskavo, ki kaže da vsa cepiva proti covidu vsebujejo kovine, mdr. izjemno toksični grafen, in na njeni podlagi vložili kazensko ovadbo.

Pa še opomba k opombam

Naj poudarim, da sem povezave, objavljene v teh opombah (in v razdelku Priporočena literatura), zelo skrbno izbrala iz množice raznoraznih objav, pri čemer sem morala ločevati zrnje od plev. Upam, da vam bom s tem »jagodnim izborom« prihranila vsaj nekaj časa, da se boste lažje lotili lastnega raziskovanja.

Seveda vam tudi tokrat priporočam, da si sami ogledate še druge objave strokovnjakov, navedenih v razdelku Priporočena literatura, in si poskusite poiskati še druge verodostojne vire, ki so se meni v množici informacij morda izmaknili.

In za konec še »pravno obvestilo«: Kot ponavadi nimam nobene potrebe spreminjati vašega mnenja (saj veste: ne zanimajo me mnenja, ampak dejstva) – torej naj tudi tokrat velja zlato pravilo: Nikar mi ne verjemite na besedo, raziskujte sami! 😉

Priporočene spletne strani

Gibanje Zdrava družba: https://www.zdravadruzba.si/

Iniciativa slovenskih zdravnikov: https://www.slovenskizdravniki.si/

Odgovoren za zdravje: https://odgovoren-za-zdravje.si/ (poročanje neželenih učinkov)

Doctors for Covid Ethics: https://rumble.com/c/c-1238333

Priporočeni dokumentarci

The Real Anthony Fauci (2022, rež. Kala Mandrake, po istoimenski knjižni predlogi Roberta Kennedyja ml.). https://www.therealanthonyfaucimovie.com/viewing/ (ali https://rumble.com)

The New Constitution: Living War Crimes (2022, rež. J. P. in Julie Collins, Book of Ours). https://youtu.be/i9cmYNRgXXg

Anecdotals (rež. Jennifer Sharp, 2022). https://youtu.be/t36HntCJf6Y

Priporočena literatura

A. Raziskave, objavljene v recenzirani strokovni periodiki

Joseph Fraiman, Juan Erviti, Mark Jones, Sander Greenland, Patrick Whelan, Robert M. Kaplan, Peter Doshi: Serious adverse events of special interest following mRNA COVID-19 vaccination in randomized trials in adults. Vaccine, 22. 9. 2022. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9428332/

Aseem Malhotra: Curing the pandemic of misinformation on COVID-19 mRNA vaccines through real evidence-based medicine – Part 1. Journal of Insulin Resistance. 26. 9. 2022. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9557944/

Aseem Malhotra: Curing the pandemic of misinformation on COVID-19 mRNA vaccines through real evidence-based medicine – Part 2. Journal of Insulin Resistance. 26. 9. 2022. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9557939/

Riccardo Benzi Cipelli, Franco Giovannini, Gianpaolo Pisano: Dark -Field MicroscopicAnalysis on the Blood of 1,006 Symptomatic Persons After Anti-COVID mRNA Injections from Pfizer/BioNtech or Moderna. International Journal of Vaccine Theory, Practice, and Research 2 (2), August 12, 2022. 385–444. https://ijvtpr.com/index.php/IJVTPR/article/view/47/123

Constantin Schwab, Lisa Maria Domke, Laura Hartmann, Albrecht Stenzinger, Thomas Longerich & Peter Schirmacher: Autopsy-based histopathological characterization of myocarditis after anti-SARS-CoV-2-vaccination. Clinical Research in Cardiology, 27. 11. 2022. https://link.springer.com/article/10.1007/s00392-022-02129-5

Juan José Chaves, Juan Carlos Bonilla, Viviana Chaves-Cabezas, Andrés Castro, José Fernando Polo,a Oscar Mendoza, Jennifer Correa-Rodríguez, Ana Carolina Piedrahita, Ivan Alberto Romero-Fandiño, María Victoria Caro, Andrea Carolina González, Lisseth Katherine Sánchez, Félix Murcia, Gloria Márquez, Alejandra Benavides, María del Pilar Quiroga, Jorge López, Rafael Parra-Medina: A postmortem study of patients vaccinated for sars-cov-2 in Colombia. Revista Española de Patología 56 (1) January–March 2023. 4–9. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9618417/

Shuenn-Nan Chiu, Yih-Sharng Chen, Chia-Chen Hsu, Yu-Chuan Hua, Wei-Chieh Tseng, Chun-Wei Lu, Ming-Tai Lin, Chun-An Chen, Mei-Hwan Wu, Yu-Ting Chen, Ting-Chou Hung Chien, Chien-Lun Tseng, and Jou-Kou Wang: Changes of ECG parameters after BNT162b2 vaccine in the senior high school students. European Journal of Pediatrics, 5. 1. 2023. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9813456/

[Razlaga izsledkov te raziskave] Rare complications. Dr. John Campbell, 14. 1. 2023.

B. Videoposnetki

Dr Aseem Malhotra꞉ From Vaccine Pusher to Vaccine Debunker—How I Changed My Mind About the COVID 19. The Epoch Times, 10. 12. 2022. https://youtu.be/iUJhgxSrT6U

Dr. Peter McCullough and Dr. Aseem Malhotra: How the COVID-19 Vaccines Impact the Heart. American Thought Leaders – The Epoch Times, 18. 12. 2022. https://rumble.com/v21mcws–dr.-peter-mccullough-and-dr.-aseem-malhotra-discuss-the-extraordinary-harm.html

Prof. Sucharit Bhakdi o imunskem sistemu in genskih cepivih. KUD Police Dubove, 29. 12. 2022. https://youtu.be/wvlUf6L4BgY
(Izvirnik: Prof. Sucharid Bhakdi: Vortrag auf der Better Way Media Conference 2022 in Wien. Österreichische Fortschrittspartei, 11. 10. 2022. https://youtu.be/kA_Q5mOy1QI)

[INTERVIEW] Anatomy of A Covid “Vaccine” Injury – Dr Sucharit Bhakdi, Virologist. Bright Light News, 1. 11. 2022. https://rumble.com/v1qy8mi-interview-anatomy-of-a-covid-vaccine-injury-dr-sucharit-bhakdi-virologist.html

[Prof. Robert Clancy] Immunology of mRNA vaccines. Dr. John Campbell, 14. 1. 2023. https://youtu.be/yMyERFBdB4E

John Campbell: Excess long term sickness. Dr. John Campbell, 13. 12. 2022. https://youtu.be/4k–CsyKTno

Dr Reiner Fuellmich interviews former UN executive director Călin Georgescu – Oligarchs own the U.N. International Crimes Investigative Committee, 25. 12. 2022. https://video.icic-net.com/w/anbQMw7WCqKpcVikedsEvM

Prevention & Early Treatment of COVID-19 from the Canadian Covid Care Alliance. Canadian Covid Care Alliance, 28. 11. 2022. https://rumble.com/v1xp4ny-prevention-and-early-treatment-of-covid-19-from-the-canadian-covid-care-all.html

C. Članki

Norman Fenton: Why we cannot ignore the Lancet claim that the vaccines saved 20 million lives. Where are the numbers?, 26. 12. 2022. https://wherearethenumbers.substack.com/p/why-we-cannot-ignore-the-lancet-claim

Sasha Latypova: Nobody Knows What is in the Vials. Due Diligence and Art, 23. 12. 2022. https://sashalatypova.substack.com/p/nobody-knows-what-is-in-the-vials

UK Forensic Report Finds Graphene: Qualitative Evaluation of Inclusions In Moderna, AstraZeneca, and Pfizer Covid-19 vaccines – by UNIT: Self-Assembly Graphene Nanoparticles confirmed. Dr. Ana’s Newsletter, 15. 9. 2022. https://anamihalceamdphd.substack.com/p/uk-forensic-report-finds-graphene

Dopolnjeno 18. 1. 2023.

Foto: Hal Gatewood (Unsplash)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si