Bralni klubi malo drugače

Čas branja: 7 min.

Moderatorji lahko člane bralne skupine spodbudimo k sodelovanju tudi tako, da v bralni klub vključujemo različne oblike in metode dela. Navdih lahko poiščemo v pedagogiki, književni didaktiki, metodah kreativnega pisanja ali v metodiki poučevanja tujega jezika.

Oblike dela s skupino

Pri klasičnih bralnih klubih smo vajeni, da komunikacija poteka frontalno, med moderatorjem in skupino. Toda v tem primeru so udeleženci precej pasivni, zgodi se, da se oglašajo eni in isti, drugi pa molčijo.

Pedagoške in didaktične izkušnje kažejo, da udeležence k večji aktivnosti spodbudimo s tem, da jim damo konkretne naloge ali vaje. Te zadolžitve lahko opravljajo individualno, lahko pa jih razdelimo v pare ali manjše skupine, v katerih morajo sodelovati med sabo. Čeprav sodelovanje zahteva malce več napora, bodo udeleženci zadovoljnejši, saj jim sodelovanje omogoča stik s sočlovekom. Ljudje smo družbena bitja in kot taki potrebujemo bližino z drugimi.

Dinamika skupine se lahko bistveno izboljša, če uporabljamo tudi druge oblike dela, ki spodbujajo sodelovanje med udeleženci. Skozi skupno prizadevanje ob neki nalogi se člani bralnega kluba med sabo hitreje spoznajo, to pa pripomore k temu, da se skupina tesneje poveže, udeleženci pa odprejo drug pred drugim.

Pri delu v parih ali skupinah je dobro postaviti kako pravilo, ki bo člane »prisililo«, da se ne »sparčkajo« samo z eno osebo, pač pa sodelujejo z vsemi. Npr. lahko se držimo pravila, da se vsakič usedemo k drugi osebi ali pa kako drugače rotiramo. Tako se bodo posamezniki spoznali z vsemi člani skupine.

Pri izbiri oblik dela s skupino se lahko navdihujete pri pregledu učnih oblik in metod za šolske potrebe.

Individualno delo

Udeležencem lahko zadamo nalogo, ki jo morajo rešiti vsak zase (npr. opišite značaj glavnih protagonistov), nato pa jih po poteku določenega časa (npr. 5 minut) prosimo, da vsak izmed njih svoje izsledke predstavi pred skupino. Ko se predstavitve zaključijo, se lahko skupaj pogovarjamo npr. o razlikah med njihovimi ugotovitvami in zakaj je do njih prišlo.

Delo v parih

Udeležence razdelimo v pare, nato pa vsakemu paru zadamo naloge – bodisi enake bodisi različne (npr. odigrajte napet prizor iz romana; napišite čim več asociacij na besedo radost ipd.). Rezultate lahko pari predstavijo skupini ali pa se o tem pogovarjajo samo v parih (npr. pojasnite svojemu partnerju, zakaj vam ob besedi radost pride na misel prav to).

Delo v skupinah

Pri nekaterih nalogah je udeležence smiselno razdeliti v manjše skupine po 3–5 oseb. Delo je sicer podobno kot v parih, le da glave stakne skupaj več posameznikov. Več glav pa več ve.

Delo v parih ali v manjših skupinah je intenzivnejše in bolj zabavno kot individualno delo. Njegova največja prednost je v tem, da s tem k sodelovanju spodbudimo tudi tiste udeležence, ki ponavadi raje molčijo.

Angažiranje članov pri opravilih v zvezi z bralnim klubom

Zelo pomembno je, da člane bralnega kluba vključujemo ne le v razpravo in dejavnosti na srečanju, temveč tudi k širšemu angažiranju pri drugih dejavnostih v zvezi z bralnim klubom (od organizacije prek izvedbe pa do promocije). Tako bodo bralni klub prej posvojili za svojega, kar blagodejno vpliva na dinamiko skupine.

Več o skupinski dinamiki si lahko preberete v članku Metode dela z bralno skupino.

Spodbujanje k ustvarjalnemu branju, pisanju in govorjenju

Enako pomembno kot motiviranje za branje je spodbujanje k izražanju – bodisi govornemu bodisi pisnemu bodisi k ustvarjalnemu izražanju nasploh.

Kadar govorimo in pišemo, smo svoje misli primorani formulirati na tak način, da je to razumljivo tudi drugim. Pri pisanju je treba misli formulirati še toliko natančneje. Če o knjigi kaj napišemo ali povemo, ta dobi trdnejše mesto v našem spominu, hkrati pa razvijamo zmožnost poglobljenega ustvarjalnega branja, saj moramo, preden lahko kaj zapišemo, prebrano razumeti in znati interpretirati tako, da se empatično vživimo v druge).

Pri pogovorih o knjigi udeležence lahko z lastnim zgledom spodbujamo h kritičnemu mišljenju in izražanju osebnega mnenja, hkrati pa vadimo spretnost argumentiranja. Z dejavnostmi lahko razvijamo tudi zmožnost divergentnega načina mišljenja (fluentnost, fleksibilnost in izvirnost) ter besedni zaklad – torej vse tiste zmožnosti, ki jih uporabljamo pri pisnem in ustnem izražanju.

Nasveti Milene Mileve Blažić v priročniku Kreativno pisanje: priročnik vesele znanosti od besede do besedila, ki se sicer posveča sodobnemu, odprtemu tipu literarnega pouka, nam lahko služijo v navdih tudi pri bralnih klubih. Prav tako drži njeno opozorilo, da pri vajah za razvijanje ustvarjalnosti velja biti predvsem vztrajen in potrpežljiv.

Rezultatov resda ni moč doseči čez noč, toda s sistematičnim delom svojo ustvarjalnost lahko razvije prav vsak človek, kajti človek je po naravi radovedno, vedoželjno bitje z neustavljivo potrebo po ustvarjanju.

Ustvarjati namreč pomeni živeti. In ustvarjalnost je največja afirmacija življenja.

Viri navdiha za poglobljene in alternativne načine obravnave knjige

Če se želimo izogniti rutini, lahko srečanje bralnega kluba za otroke ali mladostnike pa tudi za odrasle zasnujemo tako, da pripravimo posebne vaje za razvijanje bralne in jezikovne zmožnosti.

Ideje za naloge in vaje za ustvarjalno branje, pisanje in govorjenje (poleg literarne teorije) lahko črpamo iz priročnika Silve Trdina Besedna umetnost II. Čeprav gre za srednješolski učbenik starejšega datuma (sama sem ga »podedovala« po mami), je prava zakladnica nalog za razvijanje bralne in jezikovne kompetence pa tudi kreativnega pisanja.

Izvrstne vaje za ustvarjalno pisanje najdemo v priročnikih Milene Mileve Blažić.

S tematiko kreativnega branja se je poglobljeno ukvarjala anglistka Meta Grosman, npr. v knjigah Bralec in književnost in Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju. (Za začetek lahko priporočamo na spletu dostopna članka Možnosti opisovanja doživetja besedne umetnine in Bralci in branje kot interakcija z literarnimi besedili.)

Priporočeno literaturo, ki jo je nemogoče povzeti na kratko, najdete v seznamu na dnu tega članka. V tem prispevku bom samo natresla nekaj metod, ki se mi zdijo uporabne za bralne klube, pri čemer je treba upoštevati, da seznam metod nikakor ni popoln.

Vabimo vas, da tudi sami razvijate ustvarjalni pristop in razvijate lastne metode. Spoznanja lahko delite s kolegi, tako da jih objavite na lastnih spletnih straneh ali pošljete v objavo na našem portalu.

Razvijanje bralne in jezikovne zmožnosti

Kreativno branje

Bistveno za kreativno branje je, da besedilo doživljamo skozi sebe, tako da ga opazujemo in poskušamo razumeti oz. interpretirati skozi lastno življenjsko izkušnjo. Bralce spodbujajmo tudi k temu, da opazujejo besedilo in premišljajo o tem, kaj »avtor v knjigi počne«, torej kako je knjiga napisana.

Kritično branje

Pri kritičnem branju bralec na podlagi analize in interpretacije pride do lastne sinteze, torej da ustvari novo, izvirno celoto. Pri tem lahko izhodiščno besedilo vrednoti in ga primerja z drugimi deli.

Spodbujanje kritičnega mišljenja, osebnega mnenja in argumentiranja

Bralec pri analizi knjige išče podobnosti oz. analogije in razlike z drugimi literarnimi deli. S tem ko svoje misli izraža ustno (v govornem nastopu) ali pisno (npr. v recenziji, refleksiji o knjigi), razvija spretnost primerjanja, samostojnost, kritično mišljenje in ustvarjalnost, obenem pa neguje svojo vedoželjnost.

Tematski (problemsko-ustvarjalni) pogovori o knjigah

Pogovore o knjigah lahko zasnujemo tematsko, tako da obravnavamo določene probleme. Ob tem udeležence spodbujamo h konvergentnemu, ustvarjalnemu in kritičnemu mišljenju, se pravi k preseganju ustaljenih, prevladujočih prepričanj in stališč.

Bralska (samo)refleksija

Bralce spodbujamo k zavestnemu dojemanju in izražanju lastnih občutij ob prebranem, pa tudi k opazovanju besedila, njegove pripovedi, teka, sloga ipd. O bralski samorefleksiji se lahko pogovarjamo, še bolj učinkovito pa je, če udeležencem priporočimo, naj si svoje misli in pomisleke zapisujejo.

Bralni dnevnik

Če si zapisujemo misli o prebranem, si to bolje zapomnimo. Ob tem dodajmo, da je bralce dobro opozoriti, naj v bralnih dnevnikih ne pišejo samo povzetkov dogajanja, temveč predvsem zapisujejo svoje misli in občutja, tisto, kar jih je v knjigi nagovorilo, si prepišejo kak citat, ki se jim zdi pomemben ipd. Predvsem pa naj pišejo iz sebe – tako se piše vsak, tudi bralni dnevnik.

Igra vlog

Če je v bralnem klubu zbrana skupina odprtih posameznikov, jim lahko predlagamo uprizoritev izbranih prizorov prebrane knjige, tako da vsak odigra eno vlogo. Pri tem se lahko razdelimo v pare ali skupine, ki pripravijo posamezni prizor, nato pa ga predstavijo celi skupini.

Improvizacija in pesniški slam

Na podlagi knjige, odlomkov pa tudi posameznih besed, besednih zvez, stavkov ali prizorov in podob iz knjige lahko ustvarjamo nova besedila tudi po načelih pesniškega slama in improvizacijske igre.

Npr. izberemo besede, ki jih moramo uporabiti, tako da napletemo povsem novo zgodbo. Ali pa si določimo pravilo, da moramo povedati zgodbo, ne da bi uporabili »prepovedane« besede.

Besedne igre in parafraziranje

Za izhodišče lahko vzamemo posamezne besede, besedne zveze, frazeme, stavke, povedi ali koščke besedila, nato pa iščemo njihove sopomenke, protipomenke, podpomenke, nadpomenke … Lahko pa se tudi pogovarjamo o asociacijah, ki jih posamezni izrazi ali prizori v nas vzbujajo.

Odlična vaja za razvijanje jezikovne zmožnosti je tudi parafraziranje delov besedila, kjer »prevajamo iz slovenščine v slovenščino«, npr. v drugem žanru, v drugi socialni zvrsti (v narečju, pogovornem, knjižnem jeziku) ali v jeziku iz drugega obdobja, pri čemer si prizadevamo ohraniti prvotno vsebino ali intenco ali pa si postavimo kako drugo pravilo.

Npr. prizore iz odlomka romana Radke Denemarkove Prispevek k zgodovini radosti poskušamo »prevesti« v časopisno novico, anonimno pismo, izjavo varuha človekovih pravic, pritožbo odvetnika skupine žrtev na nürnberško sodišče ipd. ali pa jih poskušamo zapisati v obliki pesmi ali dramskega prizora s čim manj didaskalijami.

Za sprostitev lahko uporabimo tudi igre, ki jih poznamo iz otroštva, kot so telefončki, asociativno nizanje besed, ki se začnejo/končajo na določeno črko ali zlog, skupno spletanje zgodbe na prepogibanem listu, tako da vsak napiše eno poved ipd.

Socialne igre

Socialne igre lahko uporabimo tudi pri delu z odraslimi bralci, seveda pa jih prilagodimo ciljni publiki. O tovrstnih oblikah obravnave knjige se lahko poučite Nives Medved Socialne igre s knjigo in 5 primerov socialnih iger s knjigo.

Pogovori s pisatelji in prevajalci

Srečanja bralnega kluba lahko poživimo tako, da povabimo v goste pisatelja ali prevajalca ali kakega drugega ustvarjalca, povezanega s knjigo (ilustratorja, urednika, založnika itn.). Udeležence spodbujamo, naj za gosta pripravijo vprašanja.

Dogodki zunaj bralnega kluba

Bralno skupino zelo povežejo tudi aktivnosti izven rednih srečanj. Lahko se npr. skupaj odpravimo na literarni večer, v gledališče, na knjižni sejem, na razstavo, na ekskurzijo v rojstno hišo kakega pisatelja itn., v času epidemije pa se lahko dogovorimo za skupni ogled kake spletne prireditve, o kateri se zatem pogovarjamo na spletni konferenci.

Več idej za dogodke zunaj bralnega kluba najdete v prispevku Ksenije Medved Oblike knjižne in književne vzgoje.

Priporočena literatura

Silva Trdina: Besedna umetnost, II. del: Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972.

Milena Blažić: Kreativno pisanje: priročnik vesele znanosti od besede do besedila. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992.

Milena Mileva Blažić: Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana: GV Izobraževanje, 2003.

Meta Grosman: Bralec in književnost. Ljubljana: DZS, 1989.

Meta Grosman: Zagovor branja: Bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia, 2004.

Viola Spolin: Improvizacije za gledališče: improvizacijske vaje. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 1982.

Tanja Rupnik Vec idr.: Igra vlog in simulacija kot učna metoda: priročnik za učitelje psihologije in drugih družboslovnih predmetov ter razrednike. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003.

Milan Dolgan: Govorno ustvarjanje. Ljubljana: Rokus, 1996.

Foto: rawpixel.com (Freepik.com)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Lahko ga izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek po vašem mnenju izboljšali?