Ustvarjalni načini bralnega druženja in novi trendi

Čas branja: 4 min.

Z novimi tehnologijami in duhom časa, dovzetnim za raznolike pristope, se širi tudi prostor za ustvarjalno skupinsko delo na področju knjige in branja. V nadaljevanju bom spregovorila o treh načinih druženja ob knjigi, ki jih lahko krasno uporabimo pri delu z bralnimi skupinami, bodisi da na ta način nasploh zasnujemo bralno skupino bodisi da katero od teh metod uporabimo za popestritev druženja ali kot promocijsko akcijo.

Bralne skupine na družabnih omrežjih, knjižnih portalih in knjižnih blogih

Bralne skupine so na družabnih omrežjih (če omenimo le Facebook ali knjižni portal Goodreads) prisotne že veliko let. Potekajo tako, da moderator spletne strani na začetku meseca predstavi knjigo, ki jo člani skupine preberejo in o njej ves mesec razpravljajo. Moderator v času razprave spodbuja pogovor s podvprašanji in dodatnimi objavami (npr. s knjigo povezanih intervjujev, informacij o avtorju ali knjigi, s tematiko povezanimi novicami …). Taka bralna skupina je lahko hitro zasnovana, vendar jo je treba primerno negovati in redno vzpodbujati konstruktivno razpravo, sicer se lahko preobrne v moderatorjev samogovor in pasivnost članov. Njena praktična plat je zlasti v tem, da se lahko vsak udeleženec pogovoru pridruži takrat, ko ima za to čas, in da druženje ni terminsko ali prostorsko določeno. Zapisane objave ostanejo vidne vsem ter se ohranijo in lahko oživijo tudi potem, ko je pogovor o določeni knjigi uradno že končan. Poleg tega lahko izkoristimo interaktivnost medija.

V Sloveniji je ta trend precej razširjen, na Facebooku najdemo kar nekaj bralnih skupin, ki se jim lahko pridružimo. Zadnje čase je opazen tudi porast števila knjižnih blogerjev, ki na svojih knjižnih blogih prav tako nudijo prostor za forum.

In kako lahko ocenimo »živost« take bralne skupine? V praksi velja, da naj bi se v dobro vodenem virtualnem bralnem klubu razprave o vsaki knjigi aktivno udeležilo približno 10 do 15 odstotkov udeležencev. Če nam je torej uspelo k aktivnemu sodelovanju pritegniti tak delež članov, smo lahko povsem zadovoljni.

Skupno branje

S skupnim branjem želimo spodbuditi željo do branja in knjige ter opolnomočiti skupine bralcev, ki običajno ne vzamejo (ali ne morejo vzeti) knjige v roko. Skupno branje, pri katerem se člani bralnega kluba snidejo in družno prebirajo neko literarno ali tudi strokovno delo, sicer ni posebna inovacija, zato seveda ne more biti zaščiteno avtorsko delo, kljub temu se je možno tudi za to metodo posebej usposobiti. Program Shared ReadingTM prihaja iz Anglije, kjer ga je pred več kot 15 leti za zdravstveni in socialni sektor razvila dr. Jane Davis in ga danes trži fundacija The Reader. Leta 2015 je prodrl tudi v nemški jezikovni prostor. Iz tega razloga je naziv Shared Reading sicer zaščitena blagovna znamka, omenjeni način dela pa seveda ne in ga lahko pri svojem delu uporablja vsakdo.

Srečanja potekajo preprosto tako, da se udeleženci snidejo, glasno berejo in pogovarjajo o literarnem besedilu. Moderator (lahko pa tudi kdo izmed udeležencev) glasno prebere odlomek romana ali pesem, pri čemer imajo udeleženci pred sabo tudi natisnjeno besedilo, ki ga lahko vzporedno berejo, če želijo. Potem sledi premor, v katerem se udeleženci pogovarjajo o slišanem, o svojem čustvenem doživljanju besedila ali spominih, ki se ob tem pojavijo, lahko pa seveda tudi molčijo. Nato sledi branje naslednjega odlomka. Za udeležbo na takem srečanju ni potrebno nobeno predznanje ali vnaprejšnje poznavanje literarnega teksta.

Ta metoda je recimo primerna za spontana bralna srečanja, kadar želimo vnesti malo spremembe v utečeni način srečevanja, kadar obravnava neke knjige iz kakršnegakoli razloga nepričakovano odpade, kadar želimo izpeljati promocijsko akcijo ali pa doseči skupine bralcev, ki bodisi ne berejo radi knjig bodisi imajo motene spoznavne možnosti (npr. bolniki z demenco) ali so telesno ovirani (npr. nevideči), zaradi spontanega načina dela pa je priljubljena tudi pri mladih.

Moderator mora imeti odlomke seveda pripravljene vnaprej in koristno je, da si vnaprej pripravi tudi vprašanja za pogovor. Seveda pa je pomembno tudi, da se vnaprej pripravi na glasno branje.

Tiho branje

Trend pod imenom »Silent Book Clubs«, tihi bralni klubi, oziroma »Silent Reading Parties«, tihe bralne zabave, prvotno prihaja iz Kanade in se je šele pred kratkim začel širiti tudi po Evropi.

Člani tihega bralnega kluba se večinoma srečujejo v kavarnah, pa tudi v knjižnicah in knjigarnah, pri čemer je pomembno, da imajo po dogovoru z lastnikom oziroma najemnikom prostora možnost vsaj delne zasebnosti – kotiček kavarne ali knjigarne se denimo označi z dobro vidnim simbolom ali znakom »Pst, tiho branje«, za srečanje pa se recimo izbere ura, ko ti prostori niso ravno najbolj obiskani. Seveda je kljub temu prisotna določena raven zunanjih šumov (pogovori drugih gostov, hrup kavnega avtomata in žvenket kozarcev ipd.). Za čas srečanja se lahko organizator z najemnikom prostora dogovori, da je glasba v ozadju stišana, morda samo instrumentalna ali celo izključena.

Na tihem bralnem žuru vsakdo prinese s seboj knjigo, ki jo pravkar bere, in jo na kratko predstavi. Seveda lahko gre tudi za zvočno knjigo, ki jo udeleženec posluša s slušalkami. V tem primeru zunanji šumi ne povzročajo več posebnih težav.

Predstavitveni del traja približno eno uro. Nato se člani posvetijo tihemu branju ali poslušanju svoje zvočne knjige. Ta del zapolni preostanek časa do dveh ur, kolikor v celoti traja srečanje. Malo pred koncem se z zvončkom (organizatorjeva naloga!) bralni del prekine, s čimer se srečanje uradno konča. Izkušnje kažejo, da udeleženci radi še malo posedijo in bodisi berejo dalje ali pa se zapletejo v pogovor o prebranem.

Seveda se lahko prvi del s predstavitvijo prebranih knjig tudi izpusti, tiho branje pa se začne takoj potem, ko je skupina zbrana. V tem primeru moderator z zvončkom branje prekine po eni uri, zaključi pa se enako kot v prvem primeru – kdor želi, lahko še posedi na pogovoru o prebranih knjigah, kdor ne, pa odide domov, saj je tihi bralni žur končan.

Pri izbiri mesta srečanja smo lahko ustvarjalni. Beremo lahko na primernem javnem mestu – ob lepem vremenu v naravi, pri grajski razvalini ali opuščeni tovarni, v parku pod drevesi, na nabrežju reke, sicer pa tudi v katerem koli zaprtem prostoru – naj bo to knjižnica, knjigarna, slaščičarna, picerija, (muzejska, kinematografska ipd.) kavarna … pri izbiri zaprtega prostora je seveda obvezen vnaprejšnji dogovor z lastnikom oziroma najemnikom.

Ta metoda je mdr. primerna za bolj introvertirane bralce, ki se sicer radi malo podružijo, vendar jim zadošča v družbi drugih samo brati, ne pa o prebranem tudi razpravljati. Kadar jo uporabimo v namene promocije, seveda primerno izberemo prostor, da je akcija dobro vidna in takoj prepoznavna. Tovrstni način srečevanja lahko uporabimo tudi za popestritev rednih srečanj, spontana srečanja ali odprte bralne skupine.