Mogoče ste se že kdaj vprašali, kaj je to pravi bralni klub. Dobra novica je, da enoznačnega odgovora ni. To pomeni, da je bralnih klubov toliko, kolikor je ljudi, ki te klube izvajajo, in kolikor je ljudi, ki te klube obiskujejo.
Značilnosti bralnih klubov
Bralni klub, bralna skupina, bralni krožek – temu lahko rečemo, kakor pač želimo. Kajpada obstajajo določeni elementi, po katerih bralne klube oziroma skupine prepoznamo. Ne gre namreč samo za poljubne skupine, ampak za skupine, ki se ukvarjajo z branjem, s pogovori o prebranem, s predstavitvijo prebranega, interpretacijo prebranega – skratka, vse se vrti okoli knjige.
Seveda gre za neko vrsto vseživljenjskega izobraževanja, vendar je to samo eden od elementov bralnega kluba. Navsezadnje v bralnih skupinah preživljamo svoj prosti čas. Torej je zelo pomembno, da bralni klub po eni strani vključuje element zabave, sprostitve, da pa se hkrati udeleženci tudi česa novega naučijo, da izmenjavajo mnenja o določeni temi oziroma o prebrani knjigi. To je tudi tisto, kar udeleženci od skupine pričakujejo.
Vrste bralnih klubov
Na splošno lahko bralne klube razdelimo na klasične – torej na tiste, kjer se srečujemo v neki skupini, bodisi v zaprtem prostoru ali zunaj, a vselej osebno iz oči v oči – in drugačne oblike bralnih klubov, ki nastajajo v zadnjem času, odkar so postali pomembni tudi digitalni mediji, kjer se srečujemo na spletu. Takšni so npr. bralni klubi na družabnih omrežjih, na facebooku, knjižnih blogih, ali tudi spletni bralni klubi, na primer Spletni bralni klub, ki ga izvajamo pri KUD Police Dubove.
Bralne klube lahko delimo tudi na odprte in zaprte skupine. Bralni klubi odprtega tipa so npr. pogosti v knjižnicah, ko razpišemo določeno knjigo in skupina ni fiksno določena, torej novi udeleženci se lahko pridružijo sproti na novo in tisti, ki jih knjiga ne zanima, na srečanje pač ne pridejo. Imamo pa lahko tudi zaprte skupine, kjer je več poudarka tudi na skupinski dinamiki, ki se sčasoma razvija v okviru srečevanja udeležencev.
Lahko pa bralne klube delimo tudi na splošne, torej take, ki nimajo posebnega programa, in na tematske. Tematski so lahko karkoli, recimo, da se bere bodisi samo določene žanre bodisi določenega avtorja bodisi izberemo knjige na določeno tematiko ipd.
Bralni klubi skozi čas
Če pogledamo v zgodovino, so se bralne skupine, v okviru katerih so se ljudje pogovarjali o knjigah oziroma razpravljali o njih, pojavile v 17. in 18. stoletju, in sicer v angleškem in tudi v nemškem prostoru, s tem da je šlo v prvi vrsti za domeno moških. Kar je zanimivo, kajti danes je ravno obratno, saj so dandanes bralni klubi skoraj izključno v domeni žensk, tako da se včasih že kar sprašujemo, kako najti moške udeležence. A takrat je bilo to v domeni moških, ki so se tedaj verjetno dosti bolj zavedali moči knjige in pomena knjige, pa tudi sicer so bile knjige bistveno dražje, kot so danes. Tega ne moremo primerjati z današnjim časom. Seveda pa je tudi takrat že obstajalo nekaj ženskih skupin.
V drugi polovici 19. stoletja so se tudi pri nas zelo aktivno odvijale čitalnice. Lahko bi rekli, da so današnji bralni klubi na neki način potomci vseh teh vrst srečevanj. Čitalnice so imele namen razsvetljevanja, vnašanja novih misli v družbeno skupnost. Ta potencial knjiga še vedno ima danes. Tega se moramo zavedati, ko se izbere določena knjiga, ko se pogovarjamo o njej, da skozi pogovor o knjigi, skozi različne vidike dojemanja te knjige in tudi različne glasove v skupini dejansko na novo ustvarjamo, dodatno barvamo našo realnost. Razveseljivo je, da so dandanes bralni klubi, bralne skupine praktično nepogrešljive – nepogrešljivi del kulturnega in socialnega življenja.
Priprava na bralni klub
V gradivu, ki smo ga pripravili za izobraževanje za moderatorje, je tudi obrazec št. 4 z naslovom Načrt izvedbe bralnega kluba, ki je razdeljen na pet sklopov.
Videli boste, da je obrazec zastavljen dokaj podrobno. Zavedam se, da boste morda pomislili, kako pa naj vem, kako bi to izvedel in kakšne bodo promocijske dejavnosti in tako dalje. Pa vendar bi vas povabila, da že kar na začetku date domišljiji prosto pot in pomislite, vizualizirate, kakšna bi bila lahko vaša bralna skupina. Seveda ni nujno, da se tega, potem ko boste bralno skupino tudi ustanovili, držite do potankosti. Toda zelo pomembna je moderatorjeva vizija, s katero vstopa v prostor, še preden poišče udeležence oziroma preden se udeleženci znajdejo v skupini. Kajti, kot rečeno, ne gre za poljubno prostočasno srečevanje, ampak je v ozadju vsega ves čas vizija – in prav moderator je tisti, ki na začetku začrta to pot.
Širjenje bralnega virusa v okolje
Predpriprava je zelo pomembna. Pomembno je, da si dobro zamislimo vse, od organizacijskih značilnosti, torej kje se bodo odvijala srečanja, kateri dan v tednu in katera ura bi bila temu namenjena, kako pogosto bi se srečevali pa do tega, na kakšen način bomo iskali nove udeležence. Za tistega, ki dela v knjižnici, je to mogoče bolj enostavno, ker pozna bralce in ve, koga bi to zanimalo, ter jim lahko tudi osebno ponudi udeležbo. Ali pa seveda v knjižnici objavi, da se razpisuje nov bralni klub in da se iščejo novi člani.
Ta način razmišljanja, kako bomo našli nove člane, se že pokriva z osnovno mislijo o promociji, torej o tem, kako se bo bralna skupina izrazila navzven. Sploh v knjižnicah, katerih naloga je med drugim opismenjevanje, širjenje bralnega virusa, iskanje novih bralcev, spodbujanje izobraževanja bralcev, je lahko promocija bralnega kluba krasen način, kako lahko pridobivamo nove bralce oziroma jih spodbujamo, da preberejo določene knjige.
Foto: jcomp (Freepik.com)
Dipl. socialna pedagoginja, književna prevajalka ter vodja in mentorica študijskih krožkov in bralnih krožkov s certifikatom Andragoškega centra Slovenije.