Samorefleksija moderatorja bralnega kluba

Čas branja: 2 min.

Vsakdo, ki je kdaj delal s skupinami, ve, kako pomembna je skupinska dinamika. Moderator bralnega kluba bo temu izzivu lažje kos, če dobro pozna samega sebe, torej če se zaveda pomena samorefleksije.

Zakaj je pomembno reflektirati svoje delo?

Morda se sprašujete, zakaj je pomembno reflektirati svoje delo. Morebiti ste pomislili: »Navsezadnje vodim to skupino, organiziram srečanja, moderiram pogovor o knjigi in tu ni neke globinske psihologije.« Toda kdorkoli je že kdaj delal s skupinami, je na lastni koži izkusil, kako pomembna je skupinska dinamika. To je zlasti pomembno pri zaprtih oblikah bralnih klubov. Pri odprtih bralnih klubih to niti ne pride tako do izraza, če imamo zaprto skupino, torej skupino ljudi, ki se srečuje leto dni ali mogoče še dlje, skratka, ki ostane v lastnem krogu in se med njenimi udeleženci razvije skupinska dinamika, takrat je ključnega pomena, da tudi moderator zelo dobro pozna samega sebe.

Čemu je namenjena samorefleksija?

Temu je samorefleksija tudi namenjena: da se vprašamo, kako vidimo same sebe kot moderatorje, v čem prepoznamo lastne močne točke, šibkosti, kje so meje naše cone udobja, kdaj začutimo, da nam je nekaj že preveč in se moramo kar premagovati, da kaj naredimo. Navsezadnje vsi ljudje, ki so v skupini izpostavljeni s tem, da govorijo v javnosti, pred ljudmi, ki jih prej niso poznali, nekako stopijo iz cone udobja. Seveda kot moderator stopimo naprej prvi, vendar se je dobro zavedati, da smo tu na neki način v podobni situaciji. Z lastnim zgledom in s tem, kako sami s sabo shajamo s to situacijo, lahko zelo veliko doprinesemo k pozitivnemu vzdušju v skupini.

Pridobivanja dodatnih znanj in spretnosti

V obrazcu št. 4 o samorefleksiji sem dodala vprašanje »Katera dodatna znanja ali spretnosti, ki bi mi pomagali pri modeliranju bralnega kluba, želim pridobiti?« Dobro je razmisliti, katere spretnosti že imate. Najbrž ste že sodelovali pri kaki razstavi, pri kakem predavanju ali imeli sami predavanje, delali s skupino, se izpostavljali v javnosti in podobno. Vse to so prenosljive spretnosti, ki jih prenesemo na vodenje bralnega kluba.

Kadar se znajdete v situaciji, ko začutite »O o, to so pa zdaj moje meje«, razmislite o teh dveh vprašanjih: So te meje tu zato, ker vam je to resnično zelo tuje in bi, če bi to izvajali, izpadli neavtentično? Ali pa ta občutek v bistvu se zgane v nas zato, ker nas je strah poskusiti nekaj novega? Med tema dvema vprašanjema je velika razlika.

Avtentičnost

Najbrž mi ni potrebno poudarjati, kako zelo pomembno je, da skupino vodimo avtentično. Torej, da smo taki, kakršni smo. To se zelo hitro začuti. In kot sem že povedala v prvem videoposnetku o tem, kaj je pravi bralni klub, ni nekega idealnega oziroma enega samega pravilnega bralnega kluba – in tako tudi ni enega samega pravilnega načina moderiranja bralnega kluba.

Bistveno je, da izhajate iz samih sebe in da se zavedate, kje točno ste, kaj lahko skupini daste in kje naletite na svoje absolutne meje.

Stopanje iz cone udobja

Seveda je fino vsake toliko, vsak dan pomalem na določenem področju stopiti malo iz cone udobja. Pretežko si seveda zadeve ni treba zastaviti. Če nekdo ni tip človeka, ki bi govoril v javnosti ali pred kamero ali kaj takega, niti ni potrebno, da bi se prav silil v takšne stvari.

Prvo pravilo naj bo: ostati avtentičen, vendar se hkrati zavedati, kdaj to ni samo strah pred spremembo, pač pa pred tem, da v sebi razvijemo nekaj novega. Včasih je to, da stopimo iz cone udobja, pravzaprav možnost, da tudi sami rastemo.

Foto: jcomp (Freepik.com)

Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Lahko ga izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek po vašem mnenju izboljšali?