Metode dela z bralno skupino

Čas branja: 6 min.

Tudi pri bralni skupini lahko uporabljamo različne oblike dela. Moderator s premišljenim načrtovanjem dejavnosti in s skrbjo za skupinsko dinamiko pripomore k temu, da se skupina hitreje in tesneje poveže. Le tako se v bralni skupini vzpostavi zaupanje, potrebno za odprto komunikacijo.

Skupinska dinamika

Moderatorji imamo na prvih srečanjih s člani bralnega kluba ali pri delu z mladostniki neredko občutek, da moramo besede »vleči iz njih«. Razlogi za neodzivnost so lahko različni. Morda so udeleženci bolj introvertirani in plahi, morda jih je strah, da bodo rekli kaj narobe, morda pa je samo treba počakati, da se posamezniki med seboj spoznajo in si začnejo zaupati.

Za odpiranje udeležencev lahko največ stori moderator sam, s tem ko vzame nase skrb za skupinsko dinamiko. Moderatorjeva naloga je namreč, da usmerja skupne aktivnosti, hkrati pa omogoča, da se med člani bralne skupine oblikujejo odnosi, torej spodbuja udeležence, da se spoznajo med seboj in povežejo drug z drugim. S svojim odzivanjem in reguliranjem poteka bralnega kluba lahko moderator pripomore k temu, da se skupina hitreje in tesneje poveže. Le tako se v bralni skupini vzpostavi zaupanje, ki je pogoj za odprto razpravljanje.

Samorefleksija in čustvena inteligenca

Kako doseči, da se posamezniki povežejo v skupino? Receptov za to žal ni (tudi pri bralnih klubih velja reklo sto ljudi – sto čudi), čeprav nam verjetno ne bo škodilo, če bomo tu pa tam prebrali kak strokovni članek o skupinski dinamiki ali delu s skupinami, saj bomo tako lažje analizirali pridobljene izkušnje in se učili na napakah oz. sploh opazili primer dobre prakse.

Vsekakor pa nam bo precej lažje usmerjati skupino, če bomo »na tekočem sami s sabo«. Zmožnost samorefleksije je pogoj za odprtost do drugih. Srčnost (ki nam je, če radi delamo s skupinami, verjetno ne manjka) lahko nadgrajujemo s tem, da se pri delu z bralno skupino urimo v pozornem poslušanju in opazovanju. Če smo pozorni poslušalci in opazovalci, se po eni strani lažje sproti odzivamo, po drugi pa s tem vzpostavljamo prijetno vzdušje in v udeležencih vzbujamo pozitivne občutke. Vsako bitje je hvaležno, če je deležno pozornosti.

Tako kot pri učiteljskem poklicu so tudi pri moderatorjevem delu najpomembnejši človečnost (empatija in razumevanje) in iskrenost. Te osebnostne vrline so – čeprav so v potrošniški družbi, ki poveličuje egoizem in tekmovalnost, močno podcenjene ali celo odsvetovane – ključnega pomena za oblikovanje zdravih, polnih medčloveških odnosov.

Čustvena inteligenca ni vnaprej dana ali prirojena, temveč jo vse življenje razvijamo. Z zavestnim delom s samim sabo lahko svojo čustveno inteligenco ves čas izpopolnjujemo. Več o tem si lahko preberete v knjigi Daniela Golemana Čustvena inteligenca.

Ob robu velja omeniti, da čustvena inteligenca implicira iskren odnos. Manipulacije se izogibajmo kot hudič križa, saj ima izjemno destruktivne učinke. Ljudje jo začutijo, pa četudi samo nezavedno. Manipulacija vodi v krhanje odnosov in razpad skupine, skupnosti ali celo družbe.

Ideal: skupina brez hierarhije

Vsakdo, ki je kdaj vodil bralni klub, ve, da komunikacija precej bolje teče, če težimo k temu, da smo v skupini vsi enakovredni – vključno z moderatorjem. Prav zato se zdi, da je za vlogo gonilne sile bralnega kluba bolje uporabljati izraz moderator kot pa vodja. Čeprav je popolno odsotnost hierarhije težko doseči, pri bralni skupini velja težiti k idealu nehierarhičnih odnosov, saj se le tako lahko vzpostavi delujoča skupnost.

Morda mi bo tu kdo ugovarjal, da skupina brez hierarhije ne more delovati. Človeška družba morda res teži k vzpostavljanju hierarhij, vendar obstajajo delujoči, človeku prijazni nehierarhični modeli organizacije, ki presegajo tradicionalni hierarhični/birokratski model.

Hierarhična organiziranost za bralne klube nikakor ni primerna. Veliko bolje se obnese model moderiranja. Za razliko od hierarhično nadrejenega vodje je moderator zgolj oseba, ki uravnava skupinsko dinamiko med enakovrednimi člani skupine, med katere spada tudi sam. V bralnem klubu se samoupravljanje odlično obnese. Ni treba, da pogovor moderira ves čas ena in ista oseba, ta vloga lahko tudi kroži. Resda pa bo rotiranje vloge moderatorja precej učinkovitejše, če ga uvedemo v utrjeni skupini, kjer se posamezniki med seboj že dobro poznajo.

Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da pogovor lažje moderira oseba, ki se za to delo počuti poklicana – introvertirani bodo gotovo potrebovali več časa za to, da sprejmejo izziv in stopijo v čevlje moderatorja pogovora o knjigi. Tovrstne osebnostne razlike med udeleženci spoštujemo in nikogar v nič ne silimo. Tako kot v življenju mora najprej dozoreti odločitev in želja sprejeti izziv moderiranja pogovora v bralni skupini.

Priporočeno je tudi, da se pred tem vsi seznanimo z načini reševanja konfliktov v nehierarničnih ekipah. Pri tem prenovimo ustaljeni način razmišljanja in izražanja, tako da npr. reševanje konfliktov poimenujemo »priložnost za izboljšave«, soočenja »odkriti pogovori« ipd., ter namesto krivca raje iščemo rešitve in rezultate, ki jih želimo doseči. Osredotočimo se na pozitivne plati. Vsake toliko izvedimo evalvacijo, kjer najprej omenimo vse, kar počnemo dobro (naučimo se pohvaliti drug drugega!), nato pa se odkrito pogovarjamo še o tem, kaj bi bilo mogoče izboljšati.

Ideal: skupnost tovariških posameznikov

Skupina precej uspešneje deluje, če njene člane spodbujamo k sodelovanju, tovarištvu in prispevanju za skupno dobro. To ljudem dobro dene, kajti človek je družbeno bitje. Sodelovanje in tovariški odnosi omogočajo človeški stik na fizični in na duhovni ravni. S tem ko člani prispevajo za skupno dobro, pa ustvarjajo varen prostor za vse, tudi zase. Ustvarjanje takih človeku prijaznih prostorov je odraz spoštovanja do samega sebe in do drugih.

V svetu, v katerem živimo, so povezovanja posameznikov v celice, kot so bralni klubi, še toliko bolj dragocena. V bralnih klubih vzpostavljamo prostor normalne, nehierarhične in odprte komunikacije, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Prav s takšnim načinom sobivanja najbolj kategorično zavračamo zakon džungle, ki nam ga vsiljuje diktatura potrošništva.

Skupina (še) ne deluje? Samo brez panike!

Včasih nas zagrabi panika, ker opažamo, da je bralni klub navkljub trudu še vedno preveč atomiziran in skupina ne deluje najbolje. Panika je odveč. Ne pozabimo, da se skupina oblikuje počasi. Čas je na naši strani, saj se člani bralnega kluba srečujemo ciklično.

Sicer pa si lahko od pedagogov izposodimo nekaj trikov, s katerimi je moč bistveno pospešiti oblikovanje skupine.

Moderator lahko pospeši formiranje skupine tako, da primerno pripravi okolje (stoli v krogu ali polkrogu), uporablja različne oblike dela (individualno, v parih, v skupinah), udeležence vabi, naj tudi sami prispevajo kaj za boljše vzdušje, in jih nasploh spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri vseh dejavnostih v zvezi z bralnim klubom (od organizacije prek izvedbe do promocije).

Izkušnje prav tako kažejo, da so udeleženci bolj angažirani oz. vpleteni v bralni klub, če jih spodbujamo ne le k branju in h govornemu izražanju, temveč tudi k pisanju in drugim vrstam (po)ustvarjanja. Npr. lahko jih spodbujamo k temu, da napišejo refleksijo o knjigi ali pa spoznanja, do katerih pridemo skupaj med razpravo na bralnem klubu, povzamejo v zapisniku bralnega kluba.

Zgledi vlečejo, zato začnimo z lastnim zgledom – prva besedila napišemo sami in jih pošljemo udeležencem skupaj z vabilom, naj se naslednjič v vlogi pisca takšnega zapisnika preizkusijo sami. Zapisnik je kot fotografija, ki jo shranimo za spomin.

Nekaj primerov poskusov zapisa razprave, ki se je razvila na srečanjih bralnih klubov:

Zadolžitve

S tem ko se člani vključijo v dejavnosti okoli bralne skupine oz. prispevajo nekaj svojega, bralni klub prej »vzamejo za svojega«, se z njim poistovetijo. Kajpada moramo paziti, da udeležencev z nalogami ne zasujemo naenkrat. Začnemo z manj zahtevnimi (npr. s povabilom, naj prinesejo piškote ali čaj), nato pa zahtevnost polagoma stopnjujemo (npr. v naslednjem koraku predlagamo, da nekdo fotografira za arhiv, malo kasneje pa povprašamo, ali bi se kdo preizkusil v pisanju zapisnika ali članka o posameznem srečanju).

Zadolžitve zadajamo postopoma, glede na to, kako dobro se poznamo, in vselej po lastnem zgledu. Tako člani bralnega kluba ne bodo imeli občutka, da moderator od njih »samo nekaj hoče«, temveč bodo prispevali, kolikor zmorejo. Moderatorjeva naloga je zgolj to, da vabilo k sodelovanju ponavlja v nedogled, tudi po tistem, ko se prvi člani že odzovejo. V idealni skupini enakomerno prispevajo vsi člani.

Ureditev prostora

Najbrž ne bo odveč poudariti, da komunikacija poteka precej bolj živo, če udeleženci sedijo v krogu ali polkrogu, da se lahko vsi vidimo, saj se tako lažje odzivamo drug na drugega. Zato je prav, da si pred vsakim bralnim klubom vzamemo čas in primerno razpostavimo stole. Za pomoč pri tem seveda prosimo udeležence.

Na sredo lahko postavimo mizico, na katero damo priboljške (dober čaj, piškoti ipd.), da si jih udeleženci po želji vzamejo. Na prvo srečanje piškote in čaj prinesemo sami, da damo zgled, hkrati pa udeležence že povabimo, naj nas naslednjič s kakimi poslasticami presenetijo sami.

Knjigo, ki jo obravnavamo, postavimo tako, da je vidna vsem.

Če na srečanje povabimo gosta, ga posadimo na čelo polkroga, da ga primerno počastimo. Če imamo na voljo različno pohištvo, lahko svečani status gosta izpostavimo tako, da ga posadimo na naslanjač ali boljši stol.

Prispevek za skupno dobro

Zelo pomembno je, da članom bralnega kluba ponudimo možnost, da tudi sami kaj prispevajo za boljše vzdušje na srečanjih. S tem ustvarjamo rituale.

Kot rečeno, bo za udeležence še najlažje prinesti kak priboljšek. Čez čas, ko se že bolje poznamo, pa jih lahko spodbujamo tudi k opravljanju zahtevnejših nalog. Zelo verjetno se bo med člani našel kdo z vizualno žilico in dobrim fotoaparatom ter prispeval fotografije. Tiste, ki radi pišejo, lahko spodbudimo, da prispevajo kratek ali daljši zapisnik pogovora na bralnem klubu za objavo na družabnih omrežjih ali spletnih straneh. Nekateri pa se raje prelevijo v novinarja in bodo z veseljem napisali članek za lokalni časopis.

Sčasoma lahko člane povabimo tudi k temu, da se pri bralnem klubu širše angažirajo. Sodelujejo lahko pri promociji bralne skupine in pridobivanju novih članov, npr. tako da pomagajo oblikovati vizualno podobo bralnega kluba ali plakate, letake ali grafike za družabna omrežja. Jezikovno nadarjeni lahko prispevajo kot tekstopisci promocijskih besedil, sloganov ipd.

Če smo na tesnem s časom, člane lahko nagovorimo, naj sodelujejo pri organizaciji bralnega kluba, tako da pomagajo pripraviti program, poiščejo in povabijo gosta, organizirajo ekskurzijo itn.

Obstaja nešteto oblik prispevkov za skupno dobro, ostanimo odprti tudi za predloge udeležencev in hvaležno sprejmimo vse, kar so pripravljeni prispevati. Tudi to je del skupinske dinamike.

Oblike dela s skupino

Člane bralnega kluba lahko spodbudimo k večji aktivnosti, če jim zadajamo naloge, ki jih opravljajo individualno, v parih ali v manjših skupinah.

Z raznolikimi oblikami dela s skupino ne le popestrimo potek bralnega kluba, temveč tudi spodbujamo posameznike, da med seboj sodelujejo. Če pazimo na to, da se v pare ali skupine ne združujejo vedno eni in isti, se udeleženci med seboj hitreje spoznajo in povežejo.

Več o oblikah dela s skupino lahko preberete v naslednjem članku Bralni klubi malo drugače.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si