VIDEO IN ČLANEK. Kulturna dediščina je bogastvo, ki nam ga ustvarjalci zapuščajo z željo, da bi s svojimi deli nagovarjali soljudi. Zato je naša naloga poskrbeti za to, da najpomembnejša dela iz zakladnice svetovne literature, vključno z Dostojevskim pa tudi Ano Frank, nikoli več ne bodo pristali na seznamu prepovedanih del.
Izjava književne prevajalke, urednice in založnice ter predsednice Kulturno-umetniškega društva Police Dubove Tatjane Jamnik.
V času, ko se čudimo krilaticam zahodnjaške propagande, ki je v svoji rusofobiji in vojni histeriji šla celo tako daleč, da knjige enega najpomembnejših evropskih pisateljev Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (rojenega leta 1821 in umrlega leta 1881) obsoja na bunker, češ da je povezan z Vladimirjem Putinom (ki ga, če smo iskreni, Zahod prav tako pretirano demonizira), pri čemer seveda prikladno pozablja omeniti vlogo Zahoda (z ZDA na čelu) pri majdanu, nasilnem državnem prevratu v Ukrajini leta 2014, in zahodnjaško podporo ukrajinskim neonacističnim skupinam, ki se izživljajo nad avtohtonim ruskim prebivalstvom (npr. v masakru v Odesi 2014) in niti ne skrivajo, da si za cilj postavljajo etnično čiščenje ukrajinskega ozemlja – v tem času torej Slovanski fokus dobiva novo, še pomembnejše poslanstvo.
Na prvem mestu nas mora opomniti, da smo tudi Slovenci del slovanskega sveta, v okviru katerega je od nekdaj tekla živahna kulturna izmenjava – prvi viri o tem so povezani s prihodom bratov Konstantina oz. Cirila in Metoda v Velikomoravsko kneževino v 9. stoletju, vzajemnost in množično sodelovanje pa sta se še posebej okrepila po pomladi narodov leta 1848.
Kulturna dediščina je bogastvo, ki nam ga ustvarjalci zapuščajo z željo, da bi s svojimi deli dosegli soljudi. Torej je naša glavna naloga poskrbeti za to, da najpomembnejša dela iz zakladnice svetovne literature, npr. izpod peresa F. M. Dostojevskega pa tudi Ane Frank, nikoli več ne bodo pristala na seznamu prepovedanih del samo zato, ker jih je tako označila neka sumljiva ideologija. Če bi se kdaj zgodilo, da pristanejo v bunkerju, pa bomo na ves glas pozivali k njihovemu branju in ohranjanju dragocenih izvodov za naše zanamce.
To, kar se dogaja zdaj, je nedvomno cenzura.
Hkrati svetu jasno sporočamo, da se ne bomo pustili preslepiti propagandnemu aparatu vojne mašinerije. Odkar smo na lastne oči videli posledice vojne v Bosni in Hercegovini in po televiziji spremljali etnično čiščenje v Afriki (npr. v Ruandi), namreč zelo dobro vemo, kaj je vojna in tudi to, da vojna navadnim ljudem še nikoli ni prinesla nič dobrega. Nasprotno, od vojne ima koristi samo peščica ljudi – vojni dobičkarji, ki se brezsramno okoriščajo z nesrečo drugih. Ti vselej čepijo nekje na varnem, zunaj vojnega območja, in preštevajo vojni dobiček. Življenja in domove izgubljajo civilni prebivalci, ki niso bogati.
Kadar kje izbruhne vojna, bi moralo biti samoumevno, da si ves svet prizadeva za to, da bi sprti strani čim prej sedli za pogajalsko mizo. Še najbolje, da to storita, še preden napetost eskalira v vojno nasilje.
Tako to poslanico izkoriščam tudi za to, da ostro obsodim vojne apetite katerekoli velesile, ki si v svoji aroganci zamišlja, da se lahko igra s človeškimi življenji milijonov prebivalcev planeta Zemlje.
Tega ne bomo dopustili. No pasaran!
Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »