Branje se tiče vsakdanjega življenja

Čas branja: 3 min.

VIDEO & ČLANEK.

Branje ni samo pasivno obračanje listov v knjigah – branje se tiče vsakdanjega življenja. S tem ko bralci začnejo knjige povezovati s svojimi vsakdanjimi izkušnjami, začnejo tudi svoje vsakdanje izkušnje povezovati s temi knjigami. Nenadoma so sposobni o vsakdanjih zadevah, o katerih so morda prej govorili površno ali klišejsko, govoriti skozi perspektivo literarnega, tj. poglobljenega, premišljenega gledanja na te stvari.

Izjava pesnika, pisatelja, esejista, komparativista, filozofa, antropologa, alpinista, slikarja, svetovnega popotnika in književnega prevajalca dr. Iztoka Osojnika.

Webinar za moderatorje bralnih klubov je oblika spletnega izobraževanja, seveda na drug, bolj demokratičen način. Tu ne gre za to, da nekdo modro govori, drugi pa modro poslušajo in molčijo, ampak za to, kako monološki način obravnavanja tematik spremeniti v nekaj bolj družabnega, v nekaj bolj živega, v nekaj, kjer vsi ljudje sodelujemo na enakovreden način.

Ta webinar je seveda nadgradnja pobude in delovanja, ki traja že precej let – to so t. i. bralni klubi (npr. Knjiga spregovori, ki ga izvajamo od leta 2015). Izkazalo se je namreč, da se bralni klubi lahko spremenijo v nekaj več kot samo golo ukvarjanje z literaturo. Dejansko gre za družabno srečanje, ki se vrti okrog neke literarne produkcije, neke knjige. Preko tega v pogovor po eni strani vstopajo vsebine, ki so v obravnavanih knjigah prisotne, po drugi strani pa ljudje v debato vključujejo svoje lastne izkušnje, svoje lastno doživljanje, svoje lastno dojemanje sveta, v katerem živijo.

In ker so bralni klubi nekaj, kar teče – tj. niso enkratni dogodki, temveč cikli – smo opazili, da ljudje sčasoma postanejo vedno bolj artikulirani. Nenadoma začnejo govoriti o knjigah na čisto drugačnem nivoju, kot so govorili na začetku. Na začetku je bilo nekam šolsko, oklevajoče, poskušalo je zveneti modro, ljudje, ki so imeli občutek, da ne znajo pametno, modro govoriti, so se zadrževali, niso sodelovali v debatah.

Vendar je po nekaj srečanjih, sploh pa po nekaj letih, nenadoma prišlo do presenetljivih doživetij. V bralnem klubu si nenadoma opazil, da pri tem, kar je bilo rečeno, ne gre za to, kdo je pameten ali ni pameten, ampak da so v tej debati vsi ljudje enakovredni. Potem se je izkazalo, da so nekateri, ki naj bi bili po stereotipnih pogledih na bralno kulturo manj usposobljeni, bodisi kot bralci bodisi kot tisti, ki se pogovarjajo o literaturi, nenadoma iz svojega zornega kota odprli vsebine, ki so se izkazale za zelo hvaležno debato.

Ti ljudje so živ dokaz tega, da branje ni samo pasivno obračanje listov v knjigah. Branje se tiče vsakdanjega življenja. S tem ko so začeli knjige povezovati s svojimi vsakdanjimi izkušnjami, so začeli tudi svoje vsakdanje izkušnje povezovati s temi knjigami. Nenadoma so bili sposobni o vsakdanjih zadevah, o katerih so morda prej govorili površno ali klišejsko, govoriti skozi perspektivo literarnega, tj. poglobljenega, premišljenega gledanja na te stvari.

Videli smo, da je ta pobuda strahovito dragocena, toda ne na šolski način, češ, »moramo brati, da bomo pametni«, dragocena je prav zato, ker se zgodi mimo šolske perspektive. In videli smo, da je to pobudo treba razširiti v prostor. Da se taka pobuda lahko razširi v prostor, pa morajo obstajati ti, ki jo iniicirajo, se pravi moderatorji, ljudje, ki na različnih koncih Slovenije na različne načine, vsak na svoj način ustvarjajo take kroge.

S tem zavest o pomembnosti branja in razumevanja in doživljanja literature spet vzpostavljajo tako, kot so to nekoč počele čitalnice. Spet se vračamo k izvirni izkušnji, ko so ljudje bogatili svoj simbolni univerzum in svojo sposobnost izražati ta univerzum skozi to, čemur se reče branje literature.

Zato smo, da spodbudimo čim več moderatorjev, vzpostavili možnost, da svoje izkušnje moderatorji, ki smo to že dali skozi, posredujemo naprej drugim moderatorjem. In ne le, da mi nekaj govorimo njim kot pametni ljudje, ampak smo s tem marsikaj izvedeli od njih, kajti mnogi od njih so tudi sami že organizirali tovrstne dogodke. Tako so njihove izkušnje postale splošna last vseh, ki so se vključili v webinar.

Foto: Prizor iz filma Otroci človeštva (Children of Men, rež. Alfonso Cuarón, 2006)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si