Od kod izrašča pobuda Slovanski fokus

Čas branja: 3 min.

VIDEO & ČLANEK.

Zahod je slovanski svet vedno potiskal ob stran in ga podcenjeval. Kot slovanska država lahko vzpostavimo most med Evropsko unijo ter ogromnim kulturnim prostorom, od koder v resnici prihaja ogromno zelo pomembnih pobud, tendenc, umetniških praks, literarnih izdelkov itn., ki so še kako zaznamovali zahodni svet.

Izjava pesnika, pisatelja, esejista, komparativista, filozofa, antropologa, alpinista, slikarja, svetovnega popotnika in književnega prevajalca dr. Iztoka Osojnika.

Temu, kar je bilo že povedano, bi rad dodal samo še to, od kod pobuda Slovanski fokus izrašča.

Že pred časom smo začeli ugotavljati, da je, ko je govor o slovanskem svetu v odnosu do drugih svetov in kultur tu, na Zahodu, slovanski svet obravnavan zelo klišejsko: bodisi kot prostor presenetljive kulturne produkcije, sploh ko gre za književnost, bodisi kot nek barbarski svet, od koder prihajajo nasilne tendence in kjer se ljudje nikakor ne znajo vključiti v zahodni svet.

Zahodni svet je slovanski svet vedno potiskal ob stran, vedno ga je izrival, vedno ga je podcenjeval. Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, smo nenadoma odkrili, da lahko kot slovanska država vzpostavimo most* med Evropsko unijo oz. evropskimi kulturami, pri čemer smo razmišljali zlasti o romanski in germanski kulturi, in ogromnim kulturnim prostorom, to neverjetno populacijo, od koder v resnici, če smo pozorni, prihaja ogromno zelo pomembnih pobud, tendenc, umetniških praks, literarnih izdelkov itn., ki so še kako zaznamovali zahodnih svet. Sebe smo zagledali v vlogi mostu, ki povezuje Evropsko unijo, ki sebe ima za Evropo, in večji del Evrope oz. evropskega kontinenta, ki ga Zahod obravnava, kot da gre za neke Tatare, se pravi za neke tuje svetove.

Rekli smo si, da se je treba tega lotiti sistematično in da je treba na poudarjen način opozoriti na literarno tradicijo in produkcijo, ki je tako pomembno označila ta svet, v katerem se gibljemo. Tako je na pobudo KUD Police Dubove in v sodelovanju s Slovansko knjižnico, Oddelkom za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvom slovenskih književnih prevajalcev nastal Slovanski fokus. Na ozadju te pobude predstavlja priložnost, da se na poudarjen način ozremo na svoj zgodovinsko-kulturni prostor in da ga osvetlimo, če se le da, na dialoški način. In tu je treba dati priznanje Slovanski knjižnici, ki je takoj dojela pomen tovrstne pobude.

Kot rečeno, smo v okviru izobraževanja Slovanski fokus lani že obdelali zahodnoslovanske literature, letos bomo obdelali južnoslovanske književnosti, in upam, da bo naslednje leto priložnost tudi za vzhodnoslovansko produkcijo, ki je v tem trenutku zaradi ideoloških kampanj Zahoda tako nedopustno spet označena za barbarsko in nasilno področje. Kot da avtorji, ki so v tem prostoru umetniki, ustvarjalci, ne bi bili prvi, ki so najbolj nastradali pod diktatorjem Sovjetske zveze. Hkrati pa prihaja do takih anomalij in absurdov, da recimo profesor na milanski univerzi izbriše simpozij o Dostojevskem pod pretvezo zgodbe v Ukrajini.

To se nam zdi nekakšno recikliranje, nekakšno vračanje na iste pozicije, ki slovanski svet ves čas izriva. Škodljivo pa to ni le zato, ker Zahod izriva Slovane iz nekega civilizacijskega kroga. V samih slovanskih sredinah so na žalost številni pristali na ta odnos do slovanskega in bodisi tajijo svoje slovanstvo bodisi se ga sramujejo bodisi ga zanikajo in v tej kampanji spet ustvarjajo lažno sliko o tem, kako ta svet funkcionira.

Opomba

* Iztok Osojnik je leta 2008 organiziral festival Slovanski most v Ljubljani, na katerem so sodelovali književnice in književniki vseh slovanskih dežel, in v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji leta 2009 pod pokroviteljstvom Evropske komisije še festival v Strasbourgu, kjer so prav tako gostovali slovanski pisatelji in pisateljice (o čemer pa, kako značilno, v slovenskih medijih ni najti nobene vesti, čeprav je bil organiziran na najvišji meddržavni ravni in je bil v Strasbourgu toplo sprejet). Program Slovanski fokus torej gradimo na temeljih, ki jih je Iztok Osojnik postavil že z mednarodnim programom Slovanski most. (Op. T. J.)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?