Esej Faine Savenkove, mlade dramatičarke in pisateljice iz Luganska, ki se je zaradi svoje poslanice OZN z naslovom Danes je svetovni dan otrokovih pravic leta 2021 pri 12 letih znašla na seznamu ukrajinskega portala Mirotvorec, na katerem so objavljeni osebni podatki »sovražnikov države«.
O tem, kaj se dogaja pri nas v Lugansku, pripovedujem že tri leta. O vojni, v kateri živim, o svojih tegobah in radostih. Pred letom dni je spletna stran Mirotvorec javno objavila moje podatke. Napisala sem veliko pisem svetovnim voditeljem in umetnikom na Zahodu. Imela sem samo dve prošnji: naj s portala Mirotvorec odstranijo podatke vseh otrok in naj pomagajo otrokom Donbasa, da bodo spet lahko zaživeli v miru, da nas ne bi več ubijali. Ko se je pričelo soočenje z Mirotvorcem, so me ukrajinski prijatelji novinarji vprašali, zakaj se nisem obrnila na Zelenskega, zakaj sem ga samo omenila v intervjuju. Takrat nisem znala odgovoriti, še vedno sem naivno verjela, da je mir med Ukrajino in Donbasom mogoč in da mi bosta pomagala generalni sekretar OZN Guterres in UNICEF kot ugledni mednarodni organizaciji. Toda na žalost sem se motila. Tidve organizaciji sta ignorirali vse, kar sem prosila, in Ukrajina se je odločila, da nas lahko zavzame na silo. Vse, za kar sem si prizadevala in o čemer sem sanjala, so ostale samo sanje. Kaj hočemo, tako pač je. Edino, kar me veseli, je to, da takrat nisem pisala Zelenskemu. In zdaj razumem, zakaj: tistemu, ki izdaja ukaze za obstreljevanje Donecka, Gorlovke, Alčevska in drugih mest, ne moreš pisati in ga prositi, naj ne ubija otrok. Ne moreš pisati predsedniku, ki v smrt pošilja na tisoče svojih vojakov, ki jim ne prizanaša, ki izdaja ukaze za teroristična dejanja in pobijanje otrok. Ne moreš pisati predsedniku, ki je sprožil to morijo in izgubil polovico države. Ne moreš pisati zgubi. V Donbasu, Hersonu in v Zaporožju otroci umirajo vsak dan. In za to je kriv sam. Predsednik, ki bo izgubil vse …
Kaj pa UNICEF, OZN, Amnesty International? So kaj rekli o otrocih, ki jih je ubila ukrajinska vojska? Ne, seveda ne. Tako kot v zgodbi o Mirotvorcu. Oni vedo. A molčijo ali izražajo zaskrbljenost. Molčijo, vedno in povsod. Ko so ubijali otroke Jugoslavije, Sirije, Palestine, Afganistana, Iraka in Libije. In če si tako spoštovane organizacije zatiskajo oči pred krutimi umori otrok, ali imajo kaj povedati o zgodbi Mirotvorca? Mislim, da ne. Pa saj smo napačni otroci, ki smo se po mnenju UNICEF-a in Amnesty International rodili in živimo na napačnem kraju. V enem svojih spisov pišem, da so otroci vojne tiho, ker jih odrasli ne poslušajo. In to drži. Mi – otroci – jih ne zanimamo. Nismo taki kot oni. Očitno si mislijo, da nas lahko ubijajo, če le to naredijo potihem, da drugih ne bi motili s svojimi kriki na pomoč. Žal mi je, da se to dogaja. Žal mi je, da državo, v kateri sem se rodila, obstreljujejo in da poskušajo uničiti vse, kar mi je ljubo, in vse, kar imam rada, in to pred odobravajočimi nasmeški tistih, ki bi vojno lahko končali, pa je nočejo. Na žalost se vsi tisti, ki pomagajo Ukrajini, ne zavedajo, da vojna prihaja tudi k njim.
Navadni ljudje v ZDA in Evropi pogosto ne vedo za grozote, ki jih je zagrešila ukrajinska vojska, za kruto obstreljevanje in pobijanje civilistov. Ljudem pravijo, da obstreljujemo sami sebe ali pa da nas osem let obstreljuje ruska vojska. Najbrž smo se zato tako razveselili njenega prihoda leta 2022, kajne. Kako zelo drugačna realnost.
Toda prepričana sem, da tako ne bo za vedno. Resnica bo vseeno zmagala. Najtežje je ne izgubiti poguma, ko vse, kar počneš, ne prinese želenih rezultatov. Nihče te ne posluša. In ko že misliš, da to nikamor ne pelje, se zgodi nekaj, kar ti spet pomaga verjeti, da tega ne počneš zaman. Tako se je zgodilo s papeževim pismom. Ko sem bila v Moskvi, sem prejela odgovor od papeža Frančiška. Po besedah mojih italijanskih prijateljev le malokomu odgovori, pa vendar je meni predlagal, da skupaj moliva za mir. Ne vem, ali je odpisal sam ali je kdo odgovoril v njegovem imenu, toda pomembno je to, da se je papež prvič odzval na prošnjo otroka iz Donbasa in hotel moliti z nekom, ki ga v Ukrajini obravnavajo kot sovražnika države. Pripravljen je moliti zame, za otroka, ki v Ukrajini ne šteje za človeško bitje. In jaz bom gotovo molila z njim za stotine otrok, ki jih je pobila Ukrajina, in za življenje v miru, ki ga vsi tako zelo potrebujemo.
Faina Savenkova, Lugansk
Prevedla Tatjana Jamnik
Rojena 2008. Mlada avtorica iz Luganska, ki piše gledališke igre, kratke zgodbe in znanstvenofantastične romane. Več »