Knjižna delavnica, na katero je vstopnica knjiga. Prva misel, trenutno odprta ali tista The One. In cilj je iz vseh teh knjig zgraditi knjižni zemljevid, ki bo plod različnih bralcev in različnih knjig. Obenem z udeleženci delavnice razvijamo tudi orodje za pomnjenje prebranih knjig v spominske mreže in pripravljamo ‘Proustov’ vprašalnik, vezan na prebrane knjige.
Začetek poti
Z Barbaro sva se vrsto let srečevali s prižganim snemalnikom med nama, ona je novinarka in jaz kulturnica, a hitro sva razvili obojestransko naklonjenost, ki je počasi in zanesljivo podaljševala najin predgovor oziroma pogovor pred ugasnjenim snemalnikom. In srečanja so se vedno pričela s skoraj že kanoničnim uvodnim vprašanjem: »Kaj bereš?«
Bolj ko sva se spoznavali, bolj sva ugotavljali, da knjiga, ki jo bere ena, odzvanja tudi v drugi in da vsaka pretekla knjiga nagovarja tudi sedanjo, dokler nisva trčili ob trenutek, ko sva obe brali isto knjigo. In najina skupna prijateljica Špela prav tako. Odprli sva skupni dokument, poimenovan PAMUK: Muzej nedolžnosti, in začeli vsaka po svoje in neustrašno pisati najboljšo predstavitev knjige. In se seveda zataknili po skupno napisanih desetih tipkanih straneh, ko bi bilo treba dokument urediti.
Dve tako različni bralki, kot sva midve z Barbaro, uravnati v enoten tok je bilo pravzaprav nemogoče. In sva ponovno staknili glave in začeli znova. Kaj če bi naredili knjižni zemljevid? Z različnimi knjigami različnih bralcev in potem vidimo, s kom se kje in kdaj srečamo? Lotili sva se knjig na temo branja in sodelovanja – A. Manguel: Zgodovina branja, A. Manguel: Knjižnica ponoči, A. Tomažič, J. Franko: Domače knjižnice, Frank Furedi: Moč branja, v zadnjem času pa naju zagotovo čaka še M. Kovač: Berem, da se poberem, s katero nama je pred nosom že pomahal Filip, udeleženec knjižne delavnice. Ampak lepo počasi …
Manifest
Da bi postalo jasno, kaj sploh želiva, sva spisali knjižni manifest.
- Jaz vsakega bralca je prepleten z njegovimi knjigami.
- Vsaka neprebrana knjiga je odsev tistega, kar nismo in ne moremo biti.
- Znanje ni skrito le v kopičenju podatkov, ampak se gradi v osebnem občutku ob prebranem.
- Bolj kot seznami knjig so pomembne mreže povezav, ki so s tem izborom prepletene.
- Ena knjiga nepričakovano zakliče drugi in se poveže z njo čez prepad kultur in stoletij.
- In če se vsaka knjiga začne kot najdba, se mora končati z iskanjem.
S spodnjimi stavki sva povabili na prvo knjižno delavnico #knjigevmreži v AQ galerijo, ki leži v osrčju Umetniške četrti Celje:
Knjižna delavnica, na katero je vstopnica knjiga. Prva misel, trenutno odprta ali tista The One. In cilj je iz vseh teh knjig zgraditi knjižni zemljevid, ki bo plod različnih bralcev in različnih knjig. Obenem bomo z udeleženci delavnice razvijali tudi orodje za pomnjenje prebranih knjig v spominske mreže in pripravili ‘Proustov’ vprašalnik, vezan na prebrane knjige.
Ime #knjigevmreži izhaja iz istoimenskega ključnika, ki sva ga z Barbaro začeli uporabljati na družbenih omrežjih, kjer sva objavljali kratke zapise o prebranih knjigah in ključnik ponudili v uporabo tudi vsem udeležencem knjižne delavnice.
Izkušnje
Vsak udeleženec najprej predstavi knjigo, ki jo je prinesel, in jo umesti v prostor (ponavadi na debelo preprogo na sredini galerije) glede na tematiko, prostor in čas, zvrst, način pisanja, občutke ob branju, razporedimo lahko tudi glede na naslovnice, kratke opise knjige in podobno. Z Barbaro se šaliva, da gre za znano formo postavitve družine, ki jo uporabljajo v družinskih psihoterapijah. Vsekakor pa nama je bolj kot goli podatki o knjigi pomembno naše druženje v teh vzporednih svetovih.
Vsak od nas je torej zelo aktiven, odprt in spontan, da se učimo svojo knjigo predstaviti in jo umestiti ter povezati z ostalimi knjigami. Zdi se mi, da zdaj že med branjem bolj pozorno spremljamo in formuliramo svoje misli. Vse to nas tudi kot udeležence nekako zbližuje. Zdaj je že jasno, da je Filip najbolj povezovalen člen naše verižice, da sva Nuši dve in ena rada bere po Nikovem priporočilu, da ima Barbara rada ljubezenske tematike, da Luka ni prinesel še nobene svoje knjige, ampak vselej odlično in spontano moderira pogovor, da polovica udeležencev gloda eno knjigo do konca, druga polovica bere več knjig hkrati.
Nekateri vsako knjigo preberejo do konca (Špela doslej samo ene ni in jo še zdaj tako strastno opisuje, da je v našem krogu zagotovo prekleta), drugi knjigo, ki jim ne tekne, brez slabe vesti odložijo. In takšna bralna delavnica seveda tudi kliče po drugačne vrste statistiki. Odkrili smo knjigo, ki smo jo prebrali štirje člani in pol. To je trenutno rekord. Zakaj pol? Luka je izumil nov termin branje iz druge roke, saj je knjigo natančno poznal iz ženinih sprotnih opisov.
Delavnice potekajo uro in pol, ampak lahko bi se odvijale v nedogled, saj bi vsak od nas knjige razporedil drugače, po drugačnih merilih.
Izzivi
Trenutno je stalnih udeležencev delavnice osem, v primeru porasta udeležencev pa bi bilo nujno, da se razdelimo v manjše skupine in postavljamo več manjših zemljevidov. Na zadnji delavnici smo skupaj začeli sestavljati Proustov vprašalnik in izpisovati sklop ključnih vprašanj o prebrani knjigi, da bi odgovori nanje knjigo za vselej postavili v osebno spominsko zbirko. Izzivov in idej je pa še veliko, najbrž bomo v božičem času izbirali knjigo za drugega udeleženca. Enkrat smo že poskusili z branjem naključnih odlomkov, drugič z branjem izbranih citatov. Najbrž bomo na eni od prihodnjih delavnic poslušali, kako bi knjige zvenele v glasbi ali pesmi, v mislih imava tudi pogovor o tem, kje bi prebrano knjigo spremenili, kako bi jo popeljali do konca.
Vmesni cilj
Vsako delavnico natančno beleživa – zvočno posnameva, fotografirava končni zemljevid in potem ključne stvari in povezave izpiševa. Nabrani material kliče po konkretni obdelavi in zato se nama zdi primeren polletni zaključek, da skupaj pripravimo razstavo #knjigevmreži v zapuščeni izložbi v starem mestnem jedru Celja. Razstavimo zemljevide, bralno statistiko udeležencev, razkrijemo povezave in različne načine branje, ponudimo v uporabo naš vprašalnik za pomnjenje prebranega, izpostavimo najboljših 5 knjig našega bralnega kluba in morda tudi 5 najslabših ter za piko na i postavimo na ogled domačo knjižno polico enega od udeležencev.
In potem naprej
Kam? Bova videli …
Na družabnih omrežjih nas najdete pod ključnikom #knjigevmreži.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti (FF, 2009) in dramaturgije (AGRFT, 2013). Od leta 2014 samozaposlena v kulturi. Največkrat dramaturginja in pripovedovalka, z velikim užitkom urednica, pedagoginja ter zapisovalka zgodb v različnih formatih. Stalna sodelavka in producentka v Hiši kulture Celje ter članica Umetniške četrti (U4) Celje.