Jaz, bralka – ti, bralec

Čas branja: 3 min.

Kakšen bralec si? Prebrane knjige lahko dopolnjujemo s svojo bralsko izkušnjo, jih zlagamo v virtualni knjižni zemljevid ter mrežimo v knjižno skupnost.

Večkrat me je mučilo, da sem toliko prebranih knjig pozabila. Kako je to mogoče?! Nekatere res upravičeno, večine pa vendarle ne. Od knjig je ostajal le nek medel občutek, obris, s katerim si nisem znala pomagati, in res so se včasih ob opisih, povzetkih prebudile slike močnejših barv, a nikoli zares celostno. Potem pa sem ugotovila, da je prebrana knjiga zgolj in samo snop informacij, ki v poplavi drugih podatkov res hitro izzveni. Pač, živimo v takšnem svetu. In kaj narediti, da ta snop informacij, zaključen v prebrano knjigo, ostane? Prebrane knjige sem začela dopolnjevati s svojo bralsko izkušnjo, jaz kot receptorka sem v tem odnosu izjemno pomembna, in jih potem zlagati v svoj virtualni knjižni zemljevid in mrežiti v knjižno skupnost, ki je zaenkrat še majhna, a ima velik potencial – #knjigevmreži.

Kakšen bralec si?

Vprašanja o tem, kako izbiraš

Imaš bralne sezname? Zaupaš priporočilom prijateljev? Kaj najprej pogledaš pri knjigi? Te pritegnejo naslovnice? Te prepričajo blurbi oz. opisi knjig, ponavadi na zadnji strani ali na notranjem ovitku? Prebiraš revije o knjigah? Spremljaš knjižne vplivneže, knjižne bloge? Se sprehajaš med knjižnimi policami v knjigarni ali se raje izgubljaš v knjižnici? Knjige kupuješ ali si jih izposojaš? Imaš priljubljene avtorje, založbe? Obiskuješ knjižne sejme?

Vprašanja o tem, kako bereš

Bereš eno knjigo do konca? Bereš več knjig hkrati? Prebereš vedno vse do konca? Ali kdaj branje opustiš? V katerem momentu, na kateri strani? Skozi katere knjige se nisi mogel pregristi? Saj veš, da so te tudi te zaznamovale, kajne? Katere so knjige, na katere si ponosen, da si jih prebral? Bereš hitro ali počasi? Katero knjigo bereš natančno in katero zgolj preletiš? Izpisuješ, označuješ, podčrtuješ med branjem? Jočeš, se smeješ, na glas komentiraš?

Vprašanja o tem, kdaj in kje bereš

Kje najraje bereš? Kdaj največ bereš? Poleti na morju in zvečer pred spanjem, kajne? Mogoče na stranišču ali pa v bralnem kotičku na enosedu pod samostoječo lučjo? Bereš na glas? Kdaj in komu? So kakšni prostori, ki jih je prav zaznamovalo branje knjige? Ali je kakšen trenutek, obdobje v življenju, ki ga je zaznamovala točno določena knjiga?

Vprašanja o tem, kaj bereš

Prvoosebno ali tretjeosebno pripoved? Raje bolj eksperimentalno drugoosebno ali prehajanje med pripovedovalci? Več manjših, prepletajočih zgodb ali močno osrednjo linijo? Po resničnih dogodkih ali povsem izmišljene? Bolj realistično ali nadrealistično pisanje? Kratke zgodbe, romane, eseje, avtobiografije, mogoče raje poezijo kot dramatiko? Kaj pa teme? Bolj lahkotne ali kompleksnejše? Pisatelje ali pisateljice? Preferiraš kakšen poseben jezik? Bereš v tujem jeziku? Kakšen konec pusti nate vtis? Kdaj te konec razočara?

Vprašanja o tem, kako gradiš mrežo

Kako si zapomniš prebrano? Si član kakšne knjižne druščine? S kom se o prebranih knjigah pogovarjaš? Razmišljaš kdaj o sosledju prebranih knjig? O tem, kako prejšnja prebrana knjiga vpliva na naslednjo, ki jo vzameš v roke? Kako se kot bralec spreminjaš, izgrajuješ? Katere knjige bi izbral, če bi moral z njimi ponazoriti svoje življenje? Bi lahko z naslovi knjig napisal svojo zgodbo?

Zgoraj našteta vprašanja čisto zares niti ne zahtevajo (vseh) odgovorov, saj se kot bralec vedno znova formiraš ob vsaki novi knjigi in je vsaka knjiga čisto nova relacija. Res pa je, da z leti in s culo prebranih knjig postaja bolj in bolj jasno, kaj iščeš in prej najdeš … Morda sem zato vedno nekoliko skeptična do bralnih priporočil in skoraj vedno razočarana nad knjigami, ki imajo udarno promocijo. Frustrirajo me neskončni bralni seznami, ker težko sprejemam dejstvo, da vseh na seznamu nikakor ne bom mogla prebrati. Pa saj si vseh niti ne želim prebrati, strahovito veliko je tudi knjižnih smeti.

Sreča ob branju knjig

Me pa branje knjig navdaja s srečo, ki ji dolgo časa nisem našla pravega vzroka. Nova znanja, novi svetovi, so mi govorili znanci. Že, ampak … Širša slika, boljše razumevanje odnosov, življenja, sveta, so mi prigovarjali. Že, ampak … Nekaj je še … Občutek, ko se sprehajam v knjižnici med knjižnimi policami in izbiram knjige in listam, berem prve besede, berem zadnje besede, gledam slike, fotografije, voham … Si pač klasični psiho, zaključi neučakan prijatelj. In ko končno izberem, vedno izberem pravo knjigo za tisti trenutek. In to je sreča. Ko plavam v morju knjig, ko se gibam med vsemi izbirami in vem, da je veliko tudi obupno slabih, jaz pa najdem pravo zase. In tudi teh pravih zame je tako veliko, da jih zagotovo ne bo zmanjkalo. In tako je tudi z ljudmi, za naša efemerna življenja je ljudi neskončno veliko in če v tem času uspeš najti prave in jih uloviti v svojo mrežo, obenem pa še vedno znova spoznavati nove in prave … Pa kaj češ več? Za vse jih je dost.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Lahko ga izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek po vašem mnenju izboljšali?