Vsekakor se zdi novo leto primeren čas, da pogledamo v svojo bralno malho. V vsakem malo bolj kultiviranemu časopisu znani obrazi predstavljajo svoje prebrane knjige, ob robovih pa se kopičijo seznami najbolj branih. Na nekatere znane obraze se vedno znova napalim, ob seznamih pa sem večinoma malodušna, če ne milostno zoprna. Zatorej sem najprej prijatelje v knjigah, sobralce ali bralne tovariše, kakor jim rečem, pobarala, naj pretresejo to svojo malho.
Prišlo je nekaj kratkih odgovorov, trije če sem natančna – ne zapisujem si prebranih knjig, me je pa najbolj navdušil Cigan – trenutno nimam časa za bilanco, a vsem, ki še niste prebrali knjige Cigan, ampak najlepši, svetujem, naj bo vaša novoletna zaobljuba, da ga preberete. – vse do Cigana, ta me je pa, kot verjetno veš, navdušil. Pretresel. Kot pretresejo krivice v odnosih. – in, kot lahko preberete, so vsi trije govorili o enaki knjigi.
In nekaj bolj konkretnih
Filipova excel tabela. »Leto je bilo dobro, lahko bi bilo, tako kot vedno, še boljše. Zanimivo, začel in tudi končal sem z Golobom. Malce ironije pa je v tem, da sem začel z Dolino rož – 2020 nam je obetalo nekaj pozitivnosti in lepote, končal pa z Virusom. Takle mamo …«
Barbarin bralni kolaž. »Moje leto je najbolj zaznamovale knjige Ostanki dneva – o njej sem razlagala vsakemu, ki je imel željo in voljo me poslušati, kot tudi Tišina v času hrupa – o pomenu tišine in vrnitve k njej in kriminalka Sestra.«
P. S.: Filip v nadaljevanju korespondence Barbaro povabi tudi na bralno potovanje 2021 po straneh Tolstojevega romana Vojna in mir.
Svojo malho sem pretvorila v statistiko
– 38 % pisateljic in 62 % pisateljev
– 73 % sodobnih avtorjev, 11 % nobelovcev
– 14 % slovenskih avtorjev, sicer pa z vseh celin, a pretežno evropskih
– 26 % iz domače knjižnice, 21 % prijateljska izposoja, 53 % iz splošne knjižnice
A res zanimive so tiste, ki pogledajo iz povprečja
Tiste najboljše: Zvok stvari, ki padajo (Vasquesz), Materinstvo (Heti), Cigan, ampak najlepši (Novak), Skupinska slika z gospo (Böll).
Tiste, ki te spravijo do solz: Bralec (Schlink), velja tudi od smeha: Jež in samotni občutek (Tellegen).
Tista, ki te pelje v višji prestavi: Jakobove bukve (Tokarczuk).
Tista, o kateri si sanjal: Julian Assange, neavtorizirana avtobiografija.
Tista, ki si jo guglal že med branjem: Neustrašne 1&2 (Bagieu).
Tista s spremno besedo, kjer si prvič slišal za super bend: Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (Munro).
Tudi tiste, ki te spravljajo v obup: prva dva dela Neapeljskega cikla (E. Ferrante).
Tista, ki si jo podaril in je padla v prave roke: Graditelj (Jančar).
Tista, ki si jo iztrgal iz rok prijateljici tik pred odhodom na dopust, potem pa se je izkazala za pravo bralno polomijo: Samotnost praštevil (Giordano).
Tiste, ki si jih celo leto na glas bral otrokoma sočasno z vsemi ostalimi: zbirka Pet prijateljev (Blyton). Tista, ki je nisi dokončal: Dekameron (Boccaccio).
Tista, ki je bila navdih za pisanje: Pogovori s prijatelji (Rooney).
Tista, ki bi jo lahko uporabil za analizo vseh drugih: O ljubezni (Galimberti).
Tista, ki je podala genialno definicijo lenivcev: Pijevo življenje (Martel).
Tiste, ki si jih potreboval za delo. Tista, ki si jo prebral groznemu naslovu navkljub. Tista, ki ti jo je predlagala prijateljica, čeprav ima drugačen okus za knjige. Tista, ki je nikomur ne boš predlagal za branje. Tista, ki si jo bral na dopustu. Tista, ki je nisi mogel odložiti. Tista, ki bi jo najraje zatajil. Tista, za katero je škoda, da je napisana. Tista, ob kateri vedno pomisliš na bivšega. In nenazadnje tudi tista, ki je nisi prebral zaradi obupne naslovnice.
Ko jih tako gledam zdaj pred seboj, vidim, da bi lahko pri vsaki našla nek drobec spomina, literarno osebo, besedo ali dve, zaplet, občutek, prostor. Nekaj, za kar sem vesela, da ne potone v pozabo.
Kaj imajo vse knjige skupnega?
Mene. In leto 2020.
Diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti (FF, 2009) in dramaturgije (AGRFT, 2013). Od leta 2014 samozaposlena v kulturi. Največkrat dramaturginja in pripovedovalka, z velikim užitkom urednica, pedagoginja ter zapisovalka zgodb v različnih formatih. Stalna sodelavka in producentka v Hiši kulture Celje ter članica Umetniške četrti (U4) Celje.