Boj žensk na Poljskem, ki te dni demonstrirajo proti vrnitvi v srednji vek, je boj vseh žensk sveta. To je boj za človekove pravice.
Odlomek romana Ure iz svinca (Hodiny z olova, 2018), str. 136:
Nadzor šibkejših teles. Oblika poniževanja; država se razkorači nad telesom in se odloči. V eni deželi država pod grožnjo kazni porode omeji. Česa vsega je zmožna družba, ki regulira nekaj tako intimnega, kot je spočetje? V drugi deželi država porode pod grožnjo kazni zahteva in uvaja zakone proti splavu, oslajene s katoliškim mračnjaštvom kot na Poljskem. Kadarkoli v zraku vztrepetata strah in negotovost, oblastniki pozornost preusmerijo k teritoriju, ki ga imajo pod nadzorom. Teritorij teles z vagino. Strah ljudi požene v zasebnost hišic, imenovanih države. Nacionalizem se lahko krepi samo v sožitju z rasizmom, antisemitizmom, seksizmom, patriarhalnim zanosom. Nacionalizem potrebuje nacionaliste. Življenje ženske se znova skrči na narodno nalogo: roditi narodu kar največ otrok. Druge naloge na tem svetu nima, spet je zasebna lastnina moškega in služi za reprodukcijo otrok. Žene in hčere si nacionalisti lastijo, kot bi bili prizanesljivi bralci Friedricha Nietzscheja; v ljubezenskih odnosih resda ni prednjačil, toda zdravilo za častihlepne ženske je poznal; ženska je zagonetka, ki ima eno rešitev, in ta je nosečnost. Da bi se ženska prostovoljno pustila zasužnjiti, ne sme znati brati in pisati, ne sme razmišljati. Država ima problem. Kako naj danes ženskam prepove izobrazbo? To je splošni problem diktatorjev: kako spraviti ljudi nazaj v suženjstvo. Glavni konflikt sveta v enaindvajsetem stoletju ne bo konflikt razredov, verstev, temveč spolov. Zahodna in vzhodna družba korakata proti restavraciji tradicionalnih seksističnih vrednot in proti šovinizmu in njuna najvišja vrednota je nasilje in blodno prepričanje o oblasti. Patriarhalni moški, ki jih je še danes velika večina, nimajo nobenih dvomov o sebi in skupno jim je eno: mnenje, da mora ženska moškemu služiti in biti poslušna in njena sreča se imenuje on hoče.
Prevedla Tatjana Jamnik
Češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, kar štirikratna dobitnica prestižne češke nagrade Magnesia Litera pa tudi drugih domačih in tujih nagrad.
https://denemarkova.eu/