Cena neodvisnosti

Čas branja: 3 min.

V pričujočem zapisu povzemam razpravo, ki se je v ponedeljek, 22. 2. 2021, razvila na Spletnem bralnem klubu, kjer smo se pogovarjali o drami Radke Denemarkove Spalne hibe (prev. Tatjana Jamnik).

Radka Denemarková: Spalne hibe, prev. Tatjana Jamnik (KUD Police Dubove, 2020)
Radka Denemarková: Spalne hibe, prev. Tatjana Jamnik

Radka Denemarková, češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, je kar štirikratna dobitnica prestižne nagrade magnesia litera pa tudi drugih domačih in tujih nagrad. Njena dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V slovenščini so doslej izšli njeni romani Jaz pa vprašam, kdo to tolče (2005, slov. 2013), Denar od Hitlerja (2006, slov. 2010), Kobold (2011, slov. 2013) in Prispevek k zgodovini radosti (2014, slov. 2015). Drama Spalne hibe (2012, slov. 2020) je bila leta 2010 uprizorjena v praškem gledališču Divadlo Na zábradlí.

Črna komedija na meji romana

Za Denemarkovo je značilen inovativen pristop k formi – sama pravi, da v svojih knjigah vselej preizkuša meje žanra. Tako tudi Spalne hibe, ki jih avtorica označuje za črno komedijo, niso tipična drama, pač pa bolj nekakšen »roman v drami«, ki ga po obliki sicer uvrščamo v dramatiko, vendar po tematskem razponu bolj spominja na roman, po jezikovni plati pa učinkuje kot poezija.

Tudi v tem delu Denemarková prepleta več tem, med katerimi izstopa vprašanje družbenega položaja žensk, ki se mu je iz drugih zornih kotov posvečala že v Koboldu in Prispevku k zgodovini radosti.

Tri pisateljice za zaprtimi vrati

Spalne hibe, ki jih je Radka Denemarková napisala v zanjo značilnem preciznem in nekonvencionalnem jeziku, imajo groteskno pretirano fabulo: glavne osebe, »za katere po smrti nihče in nič ne ve, kaj bi z njimi«, so obtičale v vmesnem nadstropju med življenjem in smrtjo. Virginija Woolf, Silvija Plath in Ivana Trump, imenovana Madam T., so v življenju pisale. Zdaj pripravljajo jedi iz listov svojih knjig in čakajo, da bo kak glas zaklical njihovo ime, ko jih bo kdo izmed živih zares pogrešal.

Prizorišče – zaprta soba, v kateri si morajo protagonistke deliti en sam stol, eno samo žlico, eno samo banjo, spalnico, kuhinjo itn. – aludira na dramo Jeana-Paula Sartra Za zaprtimi vrati, s to razliko, da sveta, ki ga je ustvarila Denemarková, ne določa več krščanski imaginarij pekla in nebes. Pisateljice so obtičale v prostoru med življenjem in smrtjo, kjer se mučijo s tem, da se učijo sobivanja in strpnosti.

Od resne literature do knjige kot blaga

Navdih za karakterizacijo dramskih oseb je Denemarková črpala iz knjig znanih pisateljic pa tudi dejstev, znanih o njihovih zasebnih življenjih. Na to, da je zgodovinska dejstva premešala s fikcijo, nas opozarja s podomačeno oz. fiktivno obliko njihovih imen.

Dejstvo, da je like zasidrala v kontekst konkretnih zgodovinskih obdobij, ni nepomenljivo. Protagonistke so s sabo prinesle izkušnjo dobe, v katero so se rodile, pa tudi njeno perspektivo. Medtem ko Virginiji, »ženski prvih vdihljajev 20. stoletja«, in Silviji, ki so jo utesnjevale družbene zahteve petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, literatura pomeni življenje, saj brez pisanja preprosto ne moreta shajati, ima Madam T. kot predstavnica začetka 21. stoletja do literature in sveta nasploh precej bolj pragmatičen odnos. Zanjo je vse in vsakdo vreden le toliko, kolikor ga je mogoče izkoristiti, knjigo pa dojema kot goli produkt, prodajljiv izdelek, namenjen izključno služenju denarja.

Drugi so naše zrcalo

Slavne pisateljice druga drugi nastavljajo zrcalo, tako da med drugim uporabljajo psihoterapevtsko metodo igre vlog. Avtorica jim pusti, da si brez dlake na jeziku povedo resnico v oči. Tako so prisiljene rekapitulirati vsaka svoje življenje. Kaj pomeni biti rojen v koži ženske? In kaj usklajevati skrb za družino s kariero? Kaj pomeni biti pisateljica? In kaj pisati resno literaturo? Kaj pomeni izgubiti bližnjo osebo? In kaj človeka požene v to, da si vzame življenje? Protagonistke ponovijo vloge, ki so jih v življenju odigrale kot žene, ljubice, matere in pisateljice.

Ob njihovih zgodbah se nam razkrije, zakaj te vloge sploh igramo in kakšna je cena, ki jo moramo plačati za vsak košček neodvisnosti.

Preberi odlomek knjige

Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Lahko ga izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek po vašem mnenju izboljšali?