Premislek poljske Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk o posegom v pravice žensk na Poljskem.
Verski fundamentalizem je od nekdaj prinašal samo trpljenje, mučenje in smrt. To že poznamo iz zgodovine. Se spomnite preizkusa z vodo? Žensko, osumljeno čarovništva, so zvezali in vrgli v vodo. Če se je rešila, jo je sodišče spoznalo za krivo. Če pa se je utopila, je bila nedolžna in njena čast je bila oprana. Podobno je danes − nedolžne in spoštovanja vredne naj bi bile ženske, ki bodo obsojene na to, da rodijo prizadetega in/ali življenja nezmožnega otroka.
Vladajoči so poljski državi vsilili inkvizicijsko pravo.
To je novo poglavje vojne, ki jo patriarhat že dolga stoletja vodi proti ženskam, tokrat pod pretvezo varovanja življenja. Obsesivno sovraštvo do žensk, do njihovega telesa, kompulzivna potreba po nadzoru nad spolnostjo in rojevanjem izvira iz občutenja lastne šibkosti. Patriarhat je podoba na nogah iz ila.
Ne lažimo si − ta sistem bo cinično izkoriščal vsak trenutek krize, vojne, epidemije, da bi ženske potegnil nazaj v kuhinjo, cerkev in k zibki. Ženske pravice niso zagotovljene enkrat za vselej. Paziti moramo nanje kot na vsako drugo pridobitev, ki razširja obseg državljanskih svoboščin in človeškega dostojanstva. Od danes smo vsi bojevnice.
Prevedla Jana Unuk
Foto: @Linart
Slovenistka in anglistka, prevajalka poljske, srbohrvaške in angleške književnosti in humanistike, urednica, lektorica. Prevaja poezijo in prozo 20. in 21. stoletja, med drugimi nobelovce C. Miłosza, W. Szymborsko, O. Tokarczuk in I. B. Singerja, modernistko V. Woolf in številne druge avtorje. Članica DSKP, prejemnica Sovretove nagrade (2006). Več »