Odlomek črne komedije češke pisateljice Radke Denemarkove Spalne hibe v prevodu Tatjane Jamnik.
Črna komedija, ki jo je Radka Denemarková napisala v zanjo značilnem preciznem in inovativnem jeziku, ima groteskno pretirano fabulo: glavne osebe, »za katere po smrti nihče in nič ne ve, kaj bi z njimi«, so obtičale v vmesnem nadstropju med življenjem in smrtjo. Virginija Woolf, Silvija Plath in Ivana Trump, imenovana Madam T., so v življenju pisale. Zdaj pripravljajo jedi iz listov svojih knjig in čakajo, da bo kak glas zaklical njihovo ime, ko jih bo kdo izmed živih zares pogrešal.
Šestnajsti tren:
Glasovi
VIRGINIJA
Vračati se –
SILVIJA
Pa nama kaj preberite vi.
MADAM T.
Zavihtel se je na sedež motorja, privil je plin. Nepričakovano je skočila za njim, začutil je obris njenih dojk na svojem nagem hrbtu. Ja, to je ona, je pomislil in zavrtel laso nad glavo. Ona in nobena druga. Pogumna je. Šibala sta po preriji, ko je zazvonil mobitel. Brž je ustavil, ob tem sunku so se ji ustnice prilepile na njegov tilnik in vroče obline sploščile ob hrbtu. Njun prvi poljub. Prah se je zvrtinčil, atomska goba je sedala na svoje mesto. Kličejo iz bolnišnice. Če bodo izvidi pozitivni, kako ji bo mogel pogledati v globoke, zveste oči. In v oči njunega malega sina. – Vsakič me gane.
VIRGINIJA
Motor je, kot se zdi, vaš najljubši motiv.
SILVIJA
Lajtmotiv vašega življenja.
VIRGINIJA
(zaprepadeno)
Milijonske naklade …
MADAM T.
Kaj pa vedve, zavidam vama. Najboljša marketinška poteza vseh časov.
VIRGINIJA
Prosim?
MADAM T.
Smrt v lastni režiji.
VIRGINIJA
Ubili sva se. Res je. Vendar to ni bila smrt z namenom povečanja prodaje knjig.
MADAM T.
Ne? Zakva pa pol?
VIRGINIJA
Bolj … zaradi življenja.
MADAM T.
Ah, ah, dejte no. Pogoj za nesmrtnost je, da umrete. Začet pisat ni težko. Pržgeš računalnik pa si neki zmislš. Prebit se je težko.
VIRGINIJA
Ta nekaj v vas lep čas zori.
SILVIJA
Glavo vam nateguje na natezalnico.
VIRGINIJA
Parazit in dar, ki vas sili misliti na eno samo stvar.
SILVIJA
V glavi vam zabrenčijo glasovi.
VIRGINIJA
Poslušate jih, nagovarjate.
SILVIJA
Daste jim prostor ali jih utišate.
VIRGINIJA
Dokler ne pride čas, ko tem glasovom pridodate človeške besede.
MADAM T.
Tud jaz sem prebrodla krizo. To je bla precej smotana šestmesečna pavza.
VIRGINIJA
(ironično)
Krizo ste uspešno premagali.
MADAM T.
Izdala sem naslednjih sedemdeset knjig. Nasvet mi je dala tretja žena mojega taprvega moža. Rekla je: Piš o tem, kar poznaš, pa bo pršlo kar samo od sebe. Pol pa prečrti tist, kar ti ni všeč. Napiš si tri kupčke stavkov, tko kukr če pakiraš kufre za na dopust. Ne rabim, lahko preživim brez, nujno potrebno.
VIRGINIJA
In?
MADAM T.
In? In prov je mela, to deluje. Še njo samo je začudilo, kako ta njena laž deluje. Ona zdej tud klofa po tipkovnci. Knjigo spominov o men, mrha. Pogovori s prijateljico. Sama laž, grinta grintasta.
SILVIJA
Imate otroke?
MADAM T.
Mam.
SILVIJA
Koliko?
MADAM T.
Tri.
SILVIJA
Skoraj kot jaz. Veliko skupnega imava.
MADAM T.
Pa dva posvojena.
SILVIJA
(razočarano)
Aha.
MADAM T.
Nikol več ne bi ponovno rodila, zarad postave.
SILVIJA
Jaz tudi ne. Jaz … izrezali so mi en jajčnik.
VIRGINIJA
Kar se tiče jajčnikov, mislim, da sem polnovredna.
MADAM T.
Ne bi rodila. Vseh pet sem dobro finančno preskrbela. Ko sem umrla, je najstarejša že stegovala kremplje.
SILVIJA
Najmočnejše zapiske imam s poroda. Izbruhnil je krater z drugega planeta. To je tako močno, da jih nisem nikoli objavila, nisem jih uvrstila v svoje knjige. Samo moji so, z njimi se razveseljujem in mučim jaz. Če bi rodil moški –
VIRGINIJA
Bi mu na prsi pripeli medaljo, v porodni dvorani zavrteli himno, izročili odškodnino za preživeto trpljenje za domovino in narod. Porod opisujejo bodisi kot cviljenje. Bodisi kot sentimentalno rojstvo novega življenja. Napisala bom en tak tiho radostni porod.
SILVIJA
Vi niste rodili!
VIRGINIJA
Ja, pa sem.
SILVIJA
Ne, pa niste.
MADAM T.
Nazadnje se bomo tle še o porodih zgovarjale. – Ej, res. Kok ur ste rojevala?
SILVIJA
Ne vem točno …
MADAM T.
Grem stavt, da sem jaz od vaju rojevala najdlje. Če pa prštejem še čakanje na placento …
VIRGINIJA
Jaz –
SILVIJA
Vi niste rodili!
VIRGINIJA
Pisateljica sem, jaz si lahko v glavi ustvarim karkoli, doživim karkoli. Jaz se znam vživeti. Tako sem se znala vživeti, da sem končala tukaj. Zakaj mislite, da sem tako dolgo tu? Nisem sama, noseča sem s svojimi osebami, nekdo bi me moral poklicati skupaj z njimi, rojevala sem nepretrgoma, iz mene je prihajala cela procesija, drugo za drugim … Dokler tega bremena nisem zdržala več, ne fizično ne psihično.
SILVIJA
Glasovi.
VIRGINIJA
Glasovi. Na koncu niso pomagali. Na koncu so motili, razganjali so moje osebe, strašili so jih … V moji glavi. Pustili so moje lastne osebe stopiti na apelplac in tulili nanje, poniževali in teptali. Bolna sem od svojih knjig.
MADAM T.
Meni so glasove pošiljal še bralci z odročnih samot. S celga sveta. Celi razredi s snažilko in hišnikom vred. V bralskih anketah sem redno zmagovala. Z glasovi kritikov je bil en cajt problem, ampak tud to se je nazadnje nekak dal zrihtat. Zdej si pa poglejmo komedijo.
SILVIJA
Komedije nisem znala napisati.
VIRGINIJA
Iz naše perspektive je vse komedija.
MADAM T.
Lahko vama dam nasvet, dekleti.
(učiteljski ton)
Spoštovani, kadar delate komedijo, se je res pomembno zavedat, da se komedija in drama druga od druge niti ne razlikujeta tako zelo, pri komediji enostavno samo ne morete pustit osebe odit in zahvaljujoč temu, da ostane in ji nekaj pade na tla, je to pravzaprav zelo smešno –
VIRGINIJA
(zaprepadeno)
Kaj!?
SILVIJA
Morali bi izdajati kuharice za pisatelje.
MADAM T.
Receptov mam, kukr češ!
VIRGINIJA
Tistega glavnega, dojemanja sveta, se ne da naučiti. S tem se človek rodi.
MADAM T.
Lejte, jaz vem, da se v vaših cajtih o tem ni glih govorl preveč naglas, ampak jaz sem hotla sam eno. Da bi vsaj slavna pisatelca ratala, če so me že pr vsem drugem izrinl mlajši. Tega ne mislm v nacionalnem, ampak v mednarodnem merilu – na nek način sem se za to čutila poklicano. Rada sem dajala intervjuje.
VIRGINIJA
Jaz nisem mogla dajati intervjujev. Tako različne dneve imam in v vsakem sem drugačna. Prilagajam se temu, s kom govorim. Besede so kot ptički, grejem jih v dlaneh, komajda operjene so, puham vanje, treba je poskrbeti zanje. Ko zrastejo, jih izpustim v določeno smer. Poletijo. Nikoli mi ne uspe videti, kam se namenijo.
MADAM T.
(zmedeno)
Kašni ptički?
VIRGINIJA
(osuplo gleda Madam T.)
Moj bog, saj sem še … mlada, takšno vmesno stanje lahko traja večno.
SILVIJA
Bo trajalo večno.
VIRGINIJA
Zakaj ravno jaz.
SILVIJA
Zakaj pa ne vi?
VIRGINIJA
Natočit si grem banjo.
SILVIJA
Ne pozabite pobrisati za sabo.
MADAM T.
(šepeta)
Zakva se pa cel cajt kopa?
SILVIJA
Prepričana je, da ji bo uspelo pobegniti. Da je zamašek pri odtočni cevi pot ven, zasilni izhod. Čez hip vas bo prosila za neko majčkeno prijaznost.
MADAM T.
Mene? Zakaj pa ne vas?
SILVIJA
Ker je pri meni že velikokrat poskušala.
Prev. Tatjana Jamnik
Radka Denemarková: Spalne hibe. Prev. Tatjana Jamnik. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2020. 224 strani.
Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »