Dokumentarec Dušik 2000: Boj nizozemskih kmetov za obstanek

Čas branja: 18 min.

VIDEO & PREPIS.

Kanadski režiser James Patrick je posnel 45-minutni dokumentarec, v katerem je dekonstruiral uradni narativ o podnebnih spremembah, tako da je predstavil vse plati zgodbe nizozemskih kmetov.

Čeprav dušik sestavlja 65 % zraka, ki ga dihamo, in je nujno potreben za rast rastlin (te so zelene prav zaradi dušika), uradni narativ mrtvohladno trdi, da dušik škoduje naravi. Osrednji mediji širijo lažne informacije, češ da je dušik toplogredni plin, pri čemer računajo na podizobraženost prebivalstva. Strokovnjaki, ki jih je intervjuval James Patrick, namreč jasno pokažejo, da ta uradni narativ služi zgolj kot izgovor za likvidacijo družinskih kmetij in iztrebljanje kmetov.

Ni nam treba biti strokovnjak za dušik, da bi vedeli, da hlevski gnoj spodbuja rast. To ve vsak, ki je kdaj obdeloval lastni vrtiček. (Od astrofizika in geoznanstvenika dr. Willieja Soona pa izvemo, da je ogljikov dioksid imenovan tudi plin življenja, saj se ob višji prisotnosti CO₂ rastlinje in živalstvo bolj razbohoti.)

Vse kaže, da je resnični cilj projekta pod pretvezo varstva narave, ki se izvaja v okviru programa Natura 2000, prenos lastništva kmetijskih zemljišč v roke 1 % najbogatejših Zemljanov, da bi imeli monopol nad proizvodnjo hrane – in s tem popoln nadzor nad prebivalstvom.

• Oris širše, globalne slike najdete v članku Boj kmetov za obstanek.

Video s slovenskimi podnapisi

Če se podnapisi ne pokažejo, kliknite ikono CC ali ikono zobatega kolesca.

Izvirnik: Nitrogen 2000: The Dutch Farmers’ Struggle. Big Picture with James Patrick, 2. 11. 2022. https://youtu.be/Nfn4o-5cBCM ali https://rumble.com/v45fq65-nitrogen-2000-the-dutch-farmers-struggle.html

Podprite ustvarjalca: https://bigpicture.watch/

Prepis dokumentarca

Sovjetska zveza, dvajseta leta 20. stoletja

Dokumentarec o sovjetski kolektivizaciji kmetijstva: Bojeviti Stalin ima oktobra 1925 govor na zaprti seji komunistične partije. Napove vojno proti ruskim kmetom. Kulaki so tradicionalni sovražnik centralistične oblasti. Udriha po njih: »Kulaki so trdnjava kontrarevolucije. V boj s kulaki! Likvidirajte razred kulakov!«

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije: Pred 50 leti je Rimski klub (angl. Club of Rome) objavil poročilo Meje rasti (The Limits to Growth, 1972) in prišel do naslednje ugotovitve: ustavite gospodarsko rast in rast prebivalstva, če ne, bo planet kolapsiral.

Nizozemska 2022

Nizozemski govedorejci imajo v lasti 70 % Nizozemske.

Vlada hoče na silo pokupiti 50 % nizozemskih kmetij.

Nizozemska je ena od številnih držav, ki z ukrepi omejuje onesnaževanje z dušikom. Mnoge kmetije bodo morale opustiti dejavnost.

Tjeerd de Groot, poslanec: Da bi obnovili naravo, moramo zmanjšati število živali na Nizozemskem.

Sky News: Kot drugi največji izvoznik hrane bodo morali v času svetovne prehranske krize zmanjšati proizvodnjo, da bi zadostili podnebnim predpisom. To je popolna norost.

Aljazeera: Del nizozemskega načrta je odkup kmetij, ki veljajo za onesnaževalce.

Jan van der Wind, kmet: Izjava ministra o zelo atraktivnem odkupu je naravnost absurdna.

Andy Palmen, direktor Greenpeace Netherlands: Vlada mora kmete prisiliti, da nehajo opravljati dejavnost. To se mora zgoditi takoj in to bo boleče. Kmetom je treba reči: Ne smete več opravljati dejavnosti, vzeli vam bomo dovoljenje. Če nehate, boste dobili nadomestilo.

WION: Veliko vprašanj o prihodnosti. Od vlade hočejo izvedeti: »Kaj bo z nami?« Naravovarstvene skupine zahtevajo večje znižanje števila živine.

Jos Ubels, kmet, podpredsednik gibanja Obramba kmetov: Narativ o dušiku uporabljajo, da bi se nas znebili. Toda opravljamo pomembno delo, prehranjujemo Nizozemsko in večino Evrope. Število prebivalstva narašča, potrošnja narašča, mi pa hočemo reducirati proizvodnjo. Zelo nelogično.

Sietske Bergsma, politična komentatorka: Jemljejo nam varnost. Seveda imajo ideje, od kod bomo pridobivali hrano v bodoče, vendar ne nudijo nikakršnih zagotovil.

Aljazeera: Kaj če bi ljudi spodbujali, naj jedo manj mesa ali manj mlečnih izdelkov?

Spletni video: Bill Gates in slavni igralci pravijo, naj jemo žuželke, da bi preprečili podnebne spremembe. Beljakovine žuželk lahko nadomestijo govedino, perutnino in svinjino. Kritiki mesne prehrane pravijo, da živinoreja onesnažuje.

Aljazeera: Medtem ko rešujemo planet pred onesnaženjem, lahko izgubimo vire hrane za ljudi.

Rypke Zeilmaker, okoljevarstveni novinar: Nameni se zdijo krasni. Vsi bi radi rešili planet, vsi bi radi rešili Zemljo. Krasno. Kot če bi slavili Boga. To je vedno krasno. Če pa pogledaš posledice, vidiš, da vse postane tako drago, da ustvariš revščino, ker si uničil srednji razred in še bolj osiromašil nižji razred. Ostanejo elite, povezane v mreže.

Ralph Schöllmacher, politični komentator: Član Banke Anglije je v intervjuju odkrito rekel: »Sprijazniti se bomo morali s tem, da bomo v prihodnosti revnejši.« To izreče z lahkoto, toda če pogledamo zgodovino revolucij, tako davnih kot modernih, vidimo, da se začnejo prav s tem. Ljudje ne bodo v nedogled tolerirali, da postajajo čedalje revnejši in da bodo njihovi otroci živeli še slabše od njih. V nekem trenutku se bo ta jeza obrnila proti političnemu sistemu.

Aljazeera: Greenpeace pravi, da prostovoljni odkup kmetij ne bo prinesel dovoljšnega znižanja ravni dušika.

NOS: Ministri in predstavniki velikih naravovarstvenih organizacij, kot so Greenpeace, Vogelbescherming, Natuurmonumenten, bodo govorili o dušičnih načrtih.

Hank Bartelink, LandschappenNL: Problem se samo še poslabšuje. Ukrepati moramo takoj.

NOS: Jezni kmetje protestirajo po vsej državi.

RTV Utrecht: Kmetje so danes na cestah. Zdaj so blokirali most pri Rhenenu.

Tjeerd de Groot, poslanec: Na Nizozemskem je gnoj, v katerem je amoniak, kar je oblika dušika, ki škodi okolju in naravi.

Prof. Han Lindeboom, okoljevarstveni znanstvenik: Razglasili so, da je glavni problem dušik. Sem strokovnjak za dušik in si upam trditi, da ni.

Dušik 2000: Boj za obstanek nizozemskih kmetov

GBN News UK: Smo v procesu nove tehnološke revolucije, ki poteka pod pretvezo podnebnih sprememb. Pravijo jim: »Spremenite to in ono, delujte bolj okolju prijazno. Uničujete zemljo.« V resnici pa gre za še več korporativizma, ki ljudem po vsem svetu odvzema nacionalno identiteto, zlasti kmetom.

Wybren van Haga, poslanec: Nizozemska slovi po mlinih na veter, coklah, mleku in sirih.

Jos Ubels: Naša država temelji na kmetijstvu. Slovimo po tem, da hodimo v lesenih čevljih, v coklah, slovimo pa tudi po proizvodnji mleka in sira.

Sietske Bergsma: Na Nizozemskem je okoli 60.000 kmetov. Vsak, četudi živi v mestu, kot sta Amsterdam in Rotterdam, že 5 minut vožnje iz mesta vidi krave in kmetijska zemljišča. To je tako zelo vpeto v našo družbo in način življenja, da so kmetje del naše kulture. Vsak ima koga iz družine, ki je bil nekoč kmet.

Jos Block, kmet: To je moj oče. Kmetijo je odkupil od svojega očeta. Njegov oče je začel kmetovati na začetku prejšnjega stoletja. Po 30 ali 40 letih sem kmetijo od očeta odkupil jaz. Zdaj na njej kmetujem jaz.

Prof. Han Lindeboom: Vlada je zavzela stališče, da imamo velik problem z naravo in da bi morali v skladu z uredbami EU rešiti naravo. Zdaj hočejo ta problem rešiti tako, da bodo uničili številne kmetije.

Jos Ubels: Glavna spodbuda za naše gibanje je bilo, ko je Tjeerd de Groot, eden od voditeljev stranke D66, dobil idejo razvpiti po medijih, da je najboljši načrt za Nizozemsko poklati polovico živali. Hoče se znebiti polovice nizozemske živine.

Tjeerd de Groot: Smo druga največja nizozemska stranka. Pogajali smo se z drugimi, konservativnejšimi strankami, da odpremo novo poglavje v naši kmetijski politiki.

Jos Ubels: Leta 2019 so javno rekli, da se hočejo znebiti polovice kmetov, polovice živali in polovice kmetov. Ko je kmete doletela ta krivica, se je veliko ljudi uprlo.

Poleti 2019

WION: Tisoči nizozemskih kmetov s traktorji protestirajo proti vladi.

Jos Ubels: Javno govorijo o tem, da bodo zaprli polovico kmetij, češ da je to dobro za naravo. Toda to je neumnost.

Wybren van Haga: To je za lase privlečeno. Gre za zavajajočo ideologijo.

Tjeerd de Groot: Da bi obnovili naravo, smo si zadali cilj, da do leta 2030 zmanjšamo izpuste dušika za 50 %. Za kmete je to seveda velika sprememba.

Jos Block: Od 28.000 živinorejskih kmetij jih hočejo 11.000 zapreti. Preostalih 8.000–10.000 kmetij pa naj bi znižalo proizvodnjo.

Nenadlegovanih je le 7.000 kmetij.

Sietske Bergsma: Učinki dušične politike so katastrofalni. Temu se ne da reči drugače. Ukrepi se izvajajo tako naglo, od kmetov zahtevajo, da se takoj prilagodijo tem norim, nemogočim zahtevam. Zaradi teh zahtev so se morali mnogi odpovedati kmetijam.

Napisi ob cestah:

Politiki v tej državi manjka zdrava kmečka pamet.

Z Ruttejem in Kaagom na oblasti je krava v težavah.

Pustite kmeta pri miru! Ne klonite pred vlado mrličev!

Jos Block: Zakaj morajo moje krave iti? Zakaj se mora moja kmetija zapreti?

Tjeerd de Groot: Naš namen je pojasniti, zakaj je to pomembno, zanje in za naravo, politike pa ne bomo spremenili.

Je dušik res škodljiv za naravo?

Dušik predstavlja 68 % zraka, ki ga dihamo.

The Nature Conservancy: Kaj je onesnaženje z dušikom: Če je dušik večina zraka, ki ga dihamo, kako je lahko onesnaževalec?

Sietske Bergsma: Dušik ni strupena snov, ki bi jo morali odstraniti.

Prof. Han Lindeboom: Dušik je v naravi povsem naravna spojina. Brez dušika nas ne bi bilo.

Sietske Bergsma: Dušik je potreben tudi za to, da rastline rastejo.

Planet Natural: Spoznajte svoje gnojilo: Trije makronutrienti, ki so nujni za rast rastlin, so: dušik, fosfor in kalcij. Dušik [s kemijskim simbolom N] je glavni igralec, zaradi njega so rastline zelene. Zato imajo gnojila za travo visok odstotek dušika.

Zakaj sta Nizozemska in EU razglasili onesnaženje z dušikom?

Simon Upton, novozelandski komisar za okolje: Upravljanje z dušikom je neločljivi del okoljevarstvene politike v številnih državah.

Anna Engleryd, predsednica Konvencije o zraku UNECE (Severna Amerika, Evropa, Kavkaz in Srednja Azija): Politični sporazumi po letu 1990 so zelo znižali izpuste dušikovega oksida (NO₂) v evropskem delu naše regije.

Simon Upton: Lokalne točke največjega onesnaženja z dušikom bodo zahtevale zgornjo mejo. Zahtevale bodo znižanje pod trenutno raven.

Zaradi česa je dušik problematičen?

Nederlandse Omroep Stitching (NOS): Škodljivost dušika: Zaradi česa je dušik škodljiv?

Škodljiv?

Kravji gnoj je bogat z dušikom in spodbuja rast rastlin.

Dušik bogati prst. Manjše rastline, ki pojedo manj dušika, preraste rastlinje, ki poje več dušika. Npr. zamislite si orhideje, ki jih prerastejo pekoče koprive.

Jos Block: Dušik je problem samo za nekaj rastlin.

Prof. Han Lindeboom: Nekatere rastline ga ne marajo in izginejo. Druge ga imajo rade in se pojavijo. Torej s temi posegi dejansko spreminjamo naravo.

Natura 2000: Nekatere rastline bolje rastejo z več dušika, zato prerastejo ranljive rastline. Narava mdr. trpi zaradi kopičenja dušika, saj nekatere rastline bolje rastejo z več dušika, zato prerastejo ranljive rastline.

BLCKBX.TV: Kdaj kaj obvelja za naravo?

Ko to lahko samo zraste.

Vlada bi rada gojila male rastlinice … na račun svojih kmetov.

Ursula von der Leyen (konferenca #BeyondGrowth, 2023): Da razprava ne bo predolga, bi se osredotočila na eno točko. In to je jasno sporočilo, da je model gospodarske rasti, osredotočen na fosilna goriva, preprosto zastarel.

Ralph Schöllmacher, politični komentator: Vladajo nam nesposobneži. Zavedati se moramo, da smo si zaradi bogastva, ki so nam ga zagotovile prejšnje generacije, lahko privoščili biti neumni, vendar zdaj nismo več tako bogati, da bi lahko bili tako neumni.

Hilde Anna de Vries, Greenpeace Netherlands, nekdanja direktorica FoodWatch Netherlands in nekdanja uslužbenka nizozemskega ministrstva za pravosodje: Če pogledamo Nizozemsko, je največji vir dušika živina. Odgovorna je za približno 65 % vseh izpustov, ki se kopičijo na varovanih območjih Natura 2000.

Wybren van Haga: Pred nekaj stoletji smo posekali vsa drevesa. Ostale so samo sipine. Nizozemska je gosto poseljena, nimamo narave, ampak velik vrt.

Dušična politika se osredotoča na območja Natura 2000.

Tjeerd de Groot: V Evropi imamo posebna varovana območja, ki se imenujejo Natura 2000. Izbrana so bila po posebnih živalskih vrstah ali habitatih.

Natura 2000: Natura 2000 je največja mreža varovanih območij na svetu.

Natura 2000 pokriva 18 % površin EU.

Na Nizozemskem je 162 območij Natura 2000.

Natura 2000: V sistemu obravnave dušika so varovana območja del Nature 2000, kjer živijo organizmi, ki ne marajo preveč dušika. Na Nizozemskem to velja za 118 od 160 območij Natura 2000.

Wybren van Haga: Iti moramo kakih 25 let v preteklost, ko so nespametni javni uslužbenci šli v EU in rekli: »Imamo naravo, toda naši naravi pravimo sipine.« Če so tam zaloge dušikovega oksida, jih bo sčasoma prerasel gozd, kar po moje ni slabo, toda EU smo obljubili sipine, zato jih bomo ohranili.

Jos Block: Z dušičnimi pravili smo imeli veliko težav, ker je naša kmetija blizu območja Natura 2000 in v njem. To je za nas velik problem.

[Jos Block na travniku] To je moja zemlja, jaz sem lastnik, toda to je tudi območje Natura 2000. Vlada pravi, da moramo na tem območju zmanjšati izpuste dušika iz hleva za 95 %.

Prof. Han Lindeboom: Vlada se je spravila na kmete, vendar povsem pretirano, saj to nikakor ni potrebno za to, da bi rešili naravo.

Dokumentarec o kolektivizaciji sovjetskega kmetijstva: Tisoči družin kulakov so pregnani z domov. Odvzeli so jim zemljo, zrnje, orodje in živino.

Kako dolgo je vlada regulirala kmete?

Jos Ubels: Po vojni so spodbujali kmetijstvo, da bi proizvajalo več. Sprva so subvencije pripomogle k povečevanju kmetij in k izboljšavam. Zdaj pa imajo s tem nadzor nad nami. Npr. ne morem izbirati, kaj bom posejal. S posevki moram kolobariti po načrtu ministrstva, kjer nimajo pojma, kaj počnejo.

Nizozemski kmetje morajo vsako leto 15. maja poročati, koliko živine imajo in koliko polj, kaj gojijo, kdaj in kako žanjejo, katero pasmo krav imajo, koliko jih hočejo imeti, koliko teličkov se je rodilo in katerega spola so … Ja, tako noro je to. Temu ni konca. Vedeti hočejo vse.

James Patrick, režiser: Torej morate testirati gnoj?

Erik Luiten, kmet, tiskovni predstavnik zadruge Agractie: Ja.

James Patrick: Vsakič?

Erik Luiten: Vsakič. Vsakič moramo testirati gnoj, koliko ima fosforja, amoniaka …

James Patrick: To je noro. Gnoja ne morete peljati k sosedu brez testa v laboratoriju?

Erik Luiten: Drži.

James Patrick: Koliko časa pa to počnejo?

Erik Luiten: To traja že kakih 20 let. Tako zelo zapleteno je, da ne morem več poročati sam. Morali smo najeti podjetje, ki to opravlja za nas. To nas stane med 5.000–10.000 EUR na leto. Teh stroškov nam nihče ne povrne. Od tega ni nobene koristi. Le več stroškov za kmeta.

Dokumentarec o kolektivizaciji sovjetskega kmetijstva: Med iskanjem tihotapskega blaga pretaknejo vsako hišo. Nič jim ne uide. Poberejo in odpeljejo vse do zadnjega zrna.

Jos Ubels: To uporabljajo kot izgovor za to, kar počnejo. A naše ministrstvo za dušik … Ja, imamo ministrstrico za dušik. Smešno, a resnično.

Prof. Han Lindeboom: Ja, imamo ministrstvo za dušik.

Wybren van Haga: Smejite se. Prvič v zgodovini imamo ministrico za dušik [Christiane van der Wal-Zeggelink], vendar nima pojma o dušiku. Po izobrazbi ni kemik. Ima samo misijo, da zniža izpuste dušika za 50 %. Zakaj? Tega ne ve. Vprašal sem jo v parlamentu, vendar nima pojma. Kar bi bilo smešno, če od tega ne bi bila odvisna življenja ljudi, življenja kmetov.

Rabobank – kmečka banka

Wybren van Haga: Vloga Rabobank je res čudna, kajti to je bila kmečka banka. Podpirali in financirali so kmete.

Erik Luiten: Ta banka se je opravičila, da posoja denar kmetom. Banka, ki so jo ustanovili kmetje za posojila kmetom, se opravičuje, da posoja denar kmetom. To je absurdno.

Wybren van Haga: Veliko kmetov dobiva dopise iz Rabobank, češ, oprostite, če vlada namerava uresničiti te načrte, potem vaša zemlja ni nič več vredna. Gre za strašljivo kolaboracijo med vlado in bankami ter drugimi entitetami.

Kdo stoji za vsem tem?

Rypke Zeilmaker: Sem Rypke Zeilmaker, znanstveni novinar, in vladno agendo kupovanja kmetijskih zemljišč pod pretvezo varovanja narave raziskujem že 10 ali 15 let. Tako sem odkril, čigavi interesi se skrivajo za tem. Nekoč sem bil za zelene in za varstvo narave, a sem začel podpirati ribiče in kmete, ker sem videl, kaj se skriva za t. i. varstvom narave.

Proučeval sem vlogo nevladnih organizacij (NVO), zlasti tu, na Nizozemskem. Kaj so te nevladne organizacije? Če pogledaš pobliže, vidiš, kdo je njihov največji financer. Vlada. Dejansko NVO niso nevladne organizacije, temveč podaljšek vlade.

NVO lobirajo za odstranitev kmetov …

nato pa postanejo skrbniki zemljišč.

Jos Block: Počnem isto kot okoljevarstvene organizacije. Zakaj morajo moje krave iti? Zakaj se mora moja kmetija zapreti? Potem na to območje pridejo druge krave, ne od kmeta, ampak od naravovarstvenih organizacij, in jesti morajo travo. V čem je razlika? Po moje je zelo čudno, da kmet ne sme početi tega, kar naravovarstvene organizacije počnejo enako, kot to počnem jaz. In takrat ni več nobenega problema z dušikom.

Rypke Zeilmaker: Kaj NVO počnejo za vlado? Ves čas sprožajo politične probleme, ki so vselej v interesu 1 % najbogatejših Zemljanov. NVO, ki jih premamijo z denarjem, uporabljajo za to, da promovirajo politiko, ki je 99 % prebivalstva ne podpira. Vse subvencije za NVO je treba ukiniti.

Za odkup kmetijskih zemljišč ima vlada sklad 25 milijard EUR …

Vse krije davkoplačevalski denar.

Rypke Zeilmaker: Vlada namerava spremeniti namembnost 150.000 ha kmetijskih zemljišč. Porabila bo 25 milijard EUR davkoplačevalskega denarja, da bo pod pretvezo dušika odkupila kmetijska zemljišča.

Wybren van Haga: Ja, imamo dušični sklad, ki znaša 25 milijard EUR, in sklad Natura 2000, ki znaša 35 milijard EUR.

James Patrick: Kako boste to porabili?

Tjeerd de Groot: Za odkup kmetij, ki hočejo prenehati z dejavnostjo, za tehnično pomoč pri nižanju izpustov amoniaka, pa tudi za boljšo oskrbo naših naravnih območij.

Wybren van Haga: Kar naenkrat trošimo milijarde za nočno moro.

Tjeerd de Groot: Zaradi velikega števila živali na zelo majhni površini imamo težave z amoniakom, zato je načrt tak, da moramo obnoviti naravo zaradi predpisov EU.

Prof. Han Lindeboom: Resnični razlog so predpisi EU, ki se jih moramo držati. Ali smo jih prevedli v prave podatke, je druga zgodba. Toda obstajajo predpisi. Če tega ne bomo naredili, bomo morali plačati kazen EU in imeli bomo velike težave.

Wybren van Haga: Ker smo to obljubili EU, smo zdaj v situaciji, ko moramo iztrebiti lastne kmete.

Tjeerd de Groot: Vlada mora narediti, kar je dolžna, včasih je to boleče. Toda hkrati imamo 25 milijard EUR za malo državo, kot je Nizozemska, da pomagamo kmetom, da bodo bolje živeli, in da pomagamo naravi.

Dokumentarec o kolektivizaciji sovjetskega kmetijstva: Za izterjevalce se je javilo 25.000 tovarniških delavcev. Vsak dobi pištolo in hitri tečaj prisilne kolektivizacije kmetij. Stalinov tiskovni predstavnik Lazar Kaganovič teh 25.000 spodbuja, naj si za cilj postavijo 100‑odstotno kolektivizacijo.

Sietske Bergsma: Pripravili so zakon, ki pravi, da morajo kmetje zmanjšati izpuste za 49 %. Naš parlament o tem še niti ni glasoval, pa so to številko zvišali na 75 %. Ta zakon niti ni demokratično potrjen.

Wybren van Haga: Na zadnjih volitvah nihče ni volil za to.

Sietske Bergsma: Že nekaj let je jasno, da vlada hoče znižati izpuste dušika, kar naj bi dosegli kmetje, ne pa industrija.

Prof. Han Lindeboom: Če si gradbenik, prav tako proizvajaš dušik.

Jos Block [na travniku]: Tamle vidite dva dimnika. To sta dimnika tovarne opeke. Opeko potrebujemo, ker hočemo zidati hiše. Ko bi rad znižal izpuste dušika, in to zelo, se moraš ozreti, kje bi jih lahko znižal. Če hočeš novo hišo, rabiš opeko.

Jos Ubels: Namen zakonodaje, ki nam jo skušajo vsiliti, je, da uporabljajo narativ o znižanju izpustov, toda dejansko hočejo našo zemljo.

Za pašo živine se uporablja 25 % Zemlje.

PBS: Peril and Promise: The Challenge of Climate Change: Mnogi radi jedo govedino, vendar ta okoljsko vpliva na vso našo hrano. Ne vem, ali ste že videli kravo. Ogromne so. Za tako kravo rabiš ogromno krme.

Večina krav je travo, ne zrnja.

PBS: Da pridelaš krmo, rabiš veliko zemlje, več kot 1/4 površine Zemlje.

Bill Gates, lastnik Microsofta in več velikih NVO: Nihče ne ve, kako se znebiti …

Novinar: Kako kravam preprečiti prdenje.

Bill Gates: Točno tako.

TRT World: Kravje prdenje in podnebne spremembe: Krave veliko rigajo in prdijo in to vpliva na podnebne spremembe.

Bill Gates: To je treba znižati na nič. Če bi morali znižati za 50 %, bi krave lahko ignorirali. Če poskušamo preprečiti naraščanje temperature, moramo priti na nič, sicer temperatura narašča.

Ali je propaganda proti kravam način nadzora nad obdelovalnimi zemljišči?

Mark Moss: Bill Gates naskrivaj kupuje kmetijska zemljišča po ZDA. Zdaj je največji lastnik kmetijskih zemljišč v ZDA.

CNBC: Leta 2020 je Gates polnil naslove časopisov, ker je postal največji zasebni lastnik kmetijskih zemljišč v ZDA.

Wybren van Haga: Tarča so kmetje. Zakaj prav kmetje? Ker imajo zemljo.

Erik Luiten: Graditi morajo hiše, tovarne, avtoceste, zato potrebujejo kmečko zemljo in kupiti jo hočejo karseda poceni.

Wybren van Haga: Da rešimo ta problem, potrebujemo milijon hiš. Država potrebuje zemljo. Kaj je lažjega, kot z nje pregnati naše kmete?

Je problem res dušik?

Če je, obstajajo »rešitve«.

Cargill Agriculture: Lovljenje kravjega riganja: Kmetijsko‑prehranski velikan Cargill bo začel prodajati naprave, namenjene zniževanju izpustov metana iz živine.

Hankskamp: Kravje stranišče: Krave proizvajajo izpuste dušika, toda kako jih lahko zmanjšamo, mdr. izpuste amoniaka? Veliko podjetij se ukvarja s tlemi, zračenjem itd. Če takole drgneš živec, se krava spontano polula. Gre za naravni refleks, krava takoj začuti potrebo in začne lulati. Pri Hanskampu smo razvili edinstveno kravje stranišče.

Prof. Han Lindeboom: Imamo problem in moramo ga rešiti. Obstaja veliko rešitev za znižanje izpustov dušika. Če npr. spremenimo krmo za krave in piščance, pa tudi za prašiče, a to je malce drugačna zgodba, zlahka znižamo raven amoniaka, ki ga proizvajajo, za 30 ali celo 40 %. Torej potrebujemo inovativno kmetovanje, ne pa, da kar takoj rečemo, da to ni izvedljivo. Seveda je.

Wybren van Haga: Nekateri kmetje so celo rekli: »V redu, če je problem dušik in narava, bom prodal živino, zemljo pa bom obdržal.« Toda država je rekla: »Ne, hočemo vašo zemljo.«

Jos Ubels: Kmetje smo v napoto in hočejo se nas znebiti. A jim ne bomo pustili.

Sietske Bergsma: Resnično trpijo. Čutijo, da nimajo nobene druge možnosti.

Wybren van Haga: Zaradi nove kmetijske politike se je 6 kmetov obesilo.

Sietske Bergsma: Upam, da se bo več državljanov, tudi iz mest, pridružilo njihovim protestom, da v tem ne bodo ostali sami.

Jos Ubels: Vsak dan prebereš v časopisu, da mediji, večinoma vladni, poskušajo trditi, da izgubljamo podporo ljudi. Če greš v center Amsterdama, kjer ljudje berejo samo propagando, ki jo širi vlada, ljudje res nimajo odnosa do kmetov, saj hrano kupujejo v trgovini. Nimajo povezave s kmetijami. Če pa vprašate preostale prebivalce, ki živi na podeželju, zelo podpirajo kmete. Izobešajo narobe obrnjene zastave. Narobe obrnjena zastava pomeni klic v sili. Vidiš jih povsod po Nizozemski.

Sietske Bergsma: Izraziti hočejo stisko. Gre za simbol klica v sili. Obešajo jih na ulične svetilke, na hišo … Ljudje si tako sporočajo, da morajo držati skupaj, če se hočejo boriti proti tej tiraniji.

James Patrick: Kaj pomeni narobe obrnjena zastava?

Tjeerd de Groot: Tako obešena zastava pomeni, da gre za izredno stanje. To izvira iz pomorstva.

James Patrick: To narediš, če je ladja v sili?

Tjeerd de Groot: Ja, tako so včasih klicali na pomoč.

James Patrick: Se vam zdi, da obstaja stiska?

Tjeerd de Groot: Ja, vsekakor.

James Patrick: A verjetno se ne strinjate?

Tjeerd de Groot: Ja.

Jos Ubels: Uporabljajo izgovore, da forsirajo lastno agendo, svoje nelogične, ideološke ideje.

Sietske Bergsma: Pod pretvezo demokracije in liberalizma odvzemajo pravice. Večine ljudi to ne moti, ker čutijo odgovornost, ker naj bi bilo napredno skrbeti za podnebje. Zato so pripravljeni žrtvovati svojo blagobit.

Wybren van Haga: Celo izobraženi ljudje pogosto ne premorejo zdrave kmečke pameti, da bi se usedli in premislili: »Kaj ta uradnik, ta minister sploh pravi? Je to res?« Ne, zelo pogosto ni.

Sietske Bergsma: Naš minister za podnebje je po televiziji rekel: »Dušik je kot strupena odeja, ki prekriva naravo, zato rastline ne morejo rasti.« Toda to ni znanstvena razlaga dušika.

Wybren van Haga: Vse je namenjeno ustvarjanju atmosfere strahu. Ko so ljudje prestrašeni, lahko z njimi počneš, kar hočeš.

Sietske Bergsma: Dosti ljudi ima rado, da jim rečejo, kaj naj naredijo, da bodo varni. Ker smo se odrekli svoboščinam, da bi se počutili varne, smo plačali visoko ceno. Toda ta varnost je lažna, saj ne moreš biti varen, če nisi svoboden. Ne gre za reševanje planeta, temveč za vladni nadzor. Rezultat tega, kar se dogaja, je prav to.

Wybren van Haga: Temeljne vrednote se vse vrtijo okoli tega, da posameznik odloča o svojem življenju, da je odgovoren za svoje otroke, svojo ženo, svojo hišo, sam odločaš o svojem življenju, ali boš živel ali umrl. Tranzicija, ki smo ji priča, je od svobode posameznika k nekakšni kolektivistični ali marksistični ali komunistični strukturi. Spimo, čeprav smo v tej tranziciji, v tej tihi revoluciji! To je zelo strašljivo.

NOS: Dušični načrt pravi, da mora biti v letu 2030 precej manj izpustov dušika.

Teo Wams, direktor Natuurmonumenten: Preveč dušika ni dobro za naravo. Treba je krepko zmanjšati izpuste dušika. Nekateri bodo morali nehati kmetovati, drugi pa spremeniti način kmetovanja v prid naravi.

Sietske Bergsma: Veliko kmetov pa tudi drugih nizozemskih državljanov se začenja zavedati, da ta dušična kriza oz. podnebna kriza nasploh temelji na zavajajočih modelih.

Dušična politika temelji na računalniških modelih.

Oglas o dušiku: Dušik se pojavlja v mnogih spojinah, npr. v amoniaku. Veliko amoniaka sproščajo gnoj in živalski iztrebki, kar potuje od polja do polja. (Po računalniških modelih.)

Natura 2000: Narava mdr. trpi zaradi kopičenja dušika.

Trpi?

Model predvideva, da se dušik seli s kmetije na kmetijo.

Wybren van Haga: Ljudje, ki se na to res spoznajo, strokovnjaki na tem področju, pravijo, da je model zanič in da bi ga morali zavreči.

Prof. Han Lindeboom: To je moja pisarna. Delal sem na Severnem morju, delal sem na Antarktiki. Tule me vidite s kraljem in kraljico, ko sta bila še princ in princesa. Tule sem z nekdanjo kraljico, ko mi predaja častno priznanje za umetnost in znanost.

James Patrick: Za kaj ste specializirani?

Prof. Han Lindeboom: Sem morski ekolog, proučujem sistem kot celoto. Moje glavno področje raziskav so ljudje in morje.

Po upokojitvi sem postal član politične stranke, Ogledal sem si dušično politiko. Rekel sem: »Podatki niso pravilni in to moramo popraviti. Poleg tega menim, da pretiravate glede škode, ki naj bi jo dušik povzročal. Problem obstaja, vendar ni tako hudo, kot trdite.«

Mislijo, da je problem povsod in da ga je treba reševati povsod. Obstaja prepričanje, da če sprostiš dušikove spojine na določenem kraju, da bodo potovale po vsej državi. Toda to ni res.

Oglasili so se ljudje, ki so zgradili model, ki je precej nezanesljiv. Izjavili so, da dušični model ni primeren za te izračune. Lahko ga uporabiš za analizo, kje bi lahko bile težave, in kot znanstveno orodje za boljše razumevanje procesov, vendar nikakor ni zmožen izračunati podatkov, na katerih gradiš ukrepe proti kmetom. Gre za neumnost.

Še nekateri poleg mene so napisali poglavje v tej publikaciji, da ta model ni primeren za izračune, ki jih delajo, in da podatki na nekaterih krajih variirajo za 95 %. Potem pa uporabljajo te podatke, da povedo kmetu, da mora izginiti. Na tak način se tega ne moremo lotevati.

Naravovarstveni modeli so notorično napačni.

Če so rezultati modela skladni s tem, kar vidim na terenu, je to naključje, ker bodo naslednje leto drugačni.

James Patrick: Zakaj se ti modeli sploh uporabljajo?

Prof. Han Lindeboom: Ker nam pokažejo, kako vse se tak sistem lahko razvija. Pokažejo nam, kako potekajo procesi. Ti modeli so zelo primerni za preverjanje teorij. Če daš noter govno, bo ven prišlo govno.

Že zdaj se pojavljajo vprašanja. Glavni problem pa je, da vlada verjame podatkom, ki prihajajo iz modela, in te podatke uporablja za ustvarjanje dušične politike, vključno z odstranjevanjem kmetov.

Sietske Bergsma: Dejansko se pogovarjamo o tem, da bi se poslovili od kmetov. To so zelo žalostni in zaskrbljujoči časi.

Wybren van Haga: Kmetje trdo delajo, plačujejo davke, nekateri svojo zemljo obdelujejo že 10, 15 generacij. Zdaj pa se je vse spremenilo, kmetje so slabi, onesnažujejo, ubijajo našo naravo, slabo ravnajo z živalmi in kar naenkrat morajo izginiti. Pred 20 leti nihče ne bi pomislil, da se bo zgodilo to. Na naše kmete smo bili ponosni. Naši kmetje so bili in še vedno so najboljši na svetu.

Jos Block: Po moje je zelo pomembno, da si ljudje, kot so novinarji, ogledajo vse plati te zgodbe. Mnogo naših novinarjev ne pove prave oz. cele zgodbe. Pišejo selektivno. Ker izberejo le eno plat zgodbe, Nizozemci dobijo napačno predstavo o tem, kaj se dogaja.

Sietske Bergsma: Popolnoma noro je, da bi žrtvovali znanje naših kmetov. Nizozemski kmetje so med najboljšimi na svetu.

Erik Luiten: Ko bo vlada odkupila kmetije, polja in hiše kmetov, se ti nikoli več ne bodo vrnili. Torej vlada dela veliko napako. Menim, da se bodo čez kakih 10 let politiki spraševali, kaj se je zgodilo leta 2022, zakaj ni več kmetov, narava pa se ni nič spremenila.

Jos Ubels: Če se znebimo tega in bodo naše slovite kvalitetne krave le še na slikah, bomo zlomili hrbtenico naše države. Prejkoslej bodo vsi lačni in bankrotirani.

Tjeerd de Groot: Spremeniti hočemo tudi gospodarstvo, da bi kmetje lahko bolje zaslužili z manj živalmi. Meso je prepoceni.

James Patrick: Se bodo zvišale cene mesa in mleka?

Tjeerd de Groot: Verjetno.

The Economist: Boste kmalu jedli žuželke?: Do leta 2050 bo na svetu 10 milijard ust, ki jih bo treba nahraniti. Bosta gojenje žuželk in prehrana z njimi rešila največji izziv 21. stoletja?

Nicole Kidman: Naj vam pokažem svoj skriti talent: prehrano z mikroživino. Rogate gosenice (lat. Manduca quinquemaculata). Še vedno so žive. Pa poskusimo še velikega mokarja (lat. Tenebrio molitor). Pravim vam, zmagala bi na Survivorju!

Rypke Zeilmaker: Ne gre za varstvo narave. Oblast bodo imeli tisti, ki so nakopičili dovolj denarja. Gre za nadzor naravnih virov v rokah peščice najbogatejših.

Poglejte moč NVO. Koga v resnici podpirajo? Kdo jih zalaga z denarjem? To vselej počnejo vlade in milijarderji.

Poslanka v nizozemskem parlamentu: Osnova za dušični zemljevid je seznam želja NVO. Danes je ministrica napisala, da je bila na terenu, da bi našla najboljše lokacije za območja Natura 2000. Njeno WhatsApp sporočilo razkriva, da je ministrica dobila zaupno prošnjo od LNV.

Rypke Zeilmaker: Razmerje med NVO in vlado temelji na kupovanju javnega mnenja. To je tisto, kar se v resnici dogaja na Nizozemskem ali v ZDA.

Heaver.News: Bruselj je nizozemski vladi odobril nasilni odkup živinorejskih kmetij, da bi znižali izpuste dušika.

Jeff Taylor: A poslušajte tole: del pogodbe je, da kmetje ne smejo nikoli več opravljati dejavnosti nikjer v EU.

Sietske Bergsma: Moramo spregovoriti, se organizirati in se povezati z ljudmi iz drugih držav. Ne gre zgolj za nizozemski, temveč za svetovni problem. Kanada očitno stopa na isto pot.

Sky News: Kanadska vlada s premierjem Justinom Trudeaujem bi rada izvajala drastične podnebne ukrepe, prav tako na račun kmetov in z izgovorom o dušičnih izpustih, da bi znižala proizvodnjo hrane. To je čista norost.

RTE News: Ukrepi znižanja izpustov za 51 % ogrožajo prihodnost irskega kmetijstva.

Irski kmet: Dosti politikov omenja ogljične cilje in da ne bo obveznih ukrepov, vendar vidimo, da ukrepe uvajajo potihem, z regulacijo nitratov.

Fox Business: Ne vem, kako nam je uspelo politizirati dve najpomembnejši stvari, ki jih potrebuješ za blaginjo: imeti moraš hrano in energijo. Temu nihče ne oporeka, vendar to postajata strankarski zadevi.

Ralph Schöllmacher: To, kar se dogaja, je navadna psihoza, ki se odraža predvsem v tem, da zavračamo vse, kar omogoča civilizirano življenje.

John Kerry, ameriški odposlanec za podnebje: Kmetijstvo ustvarja 33 % vseh svetovnih izpustov. Ne bomo dosegli ničelnega odtisa. Tega problema ne bomo rešili, če se ne bomo osredotočili na kmetijstvo.

Global News: Nocoj je bilo objavljeno opozorilo o toplogrednem plinu dušikovega oksida (NO₂). Ima stokrat večjo kapaciteto ogrevanja ozračja kot ogljikov dioksid (CO₂). Izvira iz dušika v umetnih gnojilih, ki se uporablja za povečevanje pridelka.

Aljazeera: Strokovnjaki OZN ugotavljajo, da moramo prepoloviti izpuste dušika, če se hočemo izogniti katastrofalnim posledicam.

Rypke Zeilmaker: Gre za vzbujanje strahu, da bi ljudi skrbelo za prihodnost, da bi sprejeli ukrepe, ki jih trezni nikoli ne bi sprejeli.

Ralph Schöllmacher: Na Zahodu se vedno bolj borimo proti vsemu, kar omogoča moderno življenje. Kmetje na Nizozemskem, krave na Irskem, rudarstvo v Veliki Britaniji, jedrska energija v Nemčiji. To je del večje slike. Pod pretvezo podnebnega gibanja se napada vse moderno življenje. Namesto da bi se družno uprli in borili, smo razbiti v manjše bojne skupine, ki se ne povežejo proti ideološkemu problemu. Ta bi gotovo nagovoril ljudi po vsem Zahodu, če bi izpostavili natanko ta problem.

Jos Ubels: Naše kmete bomo branili za vsako ceno in to bomo počeli na vseh ravneh, evropski in svetovni. Branil bom kmetovanje in svobodno življenje, ker bi rad svojim otrokom dal svobodno življenje, kakršno sem živel jaz. Če bomo dovolili, da se to zgodi našim kmetom, bo to kmalu doletelo vse državljane. Vzeli jim bodo hiše, odločali bodo, kje lahko živiš in kako naj bi živel. To je zelo nevarno. Nočem take države in takega sveta. Zato se borim.

To je šele začetek.

Družbeni nadzor

pod pretvezo varovanja okolja.

Dokumentarec o kolektivizaciji sovjetskega kmetijstva: Za preostale kmete je vse boljše kot to, čemur so bili priča. Mnogi se javljajo za prostovoljce v kolhozih ter državi predajajo živino in orodje, dom in zemljo. Sam Stalin zasnuje sistem subvencioniranja začetnih stroškov z materialnimi dobrinami novih članov.

Foto: James Patrick, Big Picture