Kako povečati branost spletne objave

Kako doseči, da bo tekst opažen in bran? Kako povečati branost spletnih objav? Kako na spletu pridobiti redno bralsko publiko?

V digitalni dobi je objavljanje dostopno vsakomur, ki ima dostop do internetne povezave. Krajša ali daljša avtorska besedila lahko objavljamo na forumih, blogih in portalih. Obstaja več portalov, kjer lahko izdamo knjigo (elektronsko in/ali tiskano na zahtevo). A zaradi poplave informacij, v kateri se utapljamo bralci spletnih vsebin, sama objava na spletu še zdaleč ni dovolj. Besedilo, ki ne doseže bralcev, je mrtvo.

V tem prispevku bom poskusila podrobneje opisati elemente, na katere morate biti pozorni pri svojih spletnih objavah, če bi si radi zagotovili večjo vidnost in prepoznavnost na medmrežju.

Za večjo branost lahko največ stori avtor sam:

• objavljajte relevantne in zanimive vsebine,
• oblikuje uporabniku prijazne in vizualno privlačne prispevke,
• naredite vtis s slogom, jezikovno neoporečnostjo in svojo osebnostjo,
• upošteva pravila optimizacije spletnih strani za spletne iskalnike,
• redno objavlja ter
• gradi odnos z bralci (o svojih novih prispevkih sproti obvešča prek družabnih omrežij in se nanje sklicuje na drugih spletiščih.

A Pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti.

I. Oblikovanje spletne objave

Med pripravo članka imejte vedno pred sabo končnega uporabnika vašega izdelka – bralca. Oblikujte uporabniku prijazne in vizualno privlačne prispevke.

1. Pisave

Pazite, da besedilo ne bo preveč pisano (preveč različnih pisav, različne barve pisav ipd.), ker je to moteče za branje. Nič ne bo narobe, če se držite slogov, ki so nastavljeni v predlogi prispevka.

Sloge za odstavke, naslove, sezname, citate itn. najdete v orodni vrstici urejevalnika besedila.

2. Fotografije

Sodobni bralec je občutljiv za vizualne dražljaje. Prispevku dodajte vsaj naslovno fotografijo. Brez skrbi, če slučajno nimate pri roki nič primernega iz svojega fotoaparata ali mobilnika. Bogato brezplačno slikovno gradivo (s prosto licenco Creative Commons), ki ga lahko prečesavate s ključnimi besedami, najdete npr. na tehle portalih:

• Unsplash
• Pixabay.com
• Flickr
• Freepik
• Pexels.com

3. Multimedijske vsebine

Članku seveda lahko dodate tudi relevantne video- in avdiovsebine (npr. vgradite video posnetke z YouTuba ali zvočne posnetke iz svojega SoundClouda ipd.).

4. Kategorije in oznake

Pomagajte bralcem, ki vas še ne poznajo, da bodo vaš prispevek lahko našli na spletišču, kjer ste ga objavili. V stranskem stolpcu ob urejevalniku besedila boste našli okence s kategorijami, ki jih skrbno preglejte in označite relevantne kategorije (nadrejene in podrejene).

Primer: Če si ogledate nadglavje tegale članka, boste opazili, da sem članek umestila v kategorijo Naredi sam.

Razvrščanje po kategorijah, ki jih zaradi preglednosti ni mogoče nizati v nedogled, dopolnjujejo oznake (tags). Pri teh prav tako pazite, da bodo relevantne za vaš prispevek, hkrati pa tudi, da ne boste podvajali informacij, če ključno besedo zajema že kategorija. Skratka, za oznake velja načelo manj je več, če je s tem povedano bistveno.

II. Jezik in slog

1. Odpravite zatipkane in pravopisne napake

Če besedilo vsebuje preveč zatipkanih in pravopisnih napak, to lahko zmoti bralčevo osredotočenost na vsebino. Napake lahko precej spodkopljejo vaš ugled v bralskih očeh, zato napisano besedilo večkrat preberite za sabo in ga nazadnje dajte v branje še komu, ki mu zaupate.

Prelistajte pravila slovenskega pravopisa (SP 2001) in si osvežite spomin vsaj o pisanju male in velike začetnice ter o rabi ločil, zlasti vejice.

Nasvete v zvezi s težjimi pravopisnimi orehi lahko poiščete npr.:

• v rubriki Jezikovni pogovori Lektorskega društva Slovenije,
• v Svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU,
• v svetovalnici ŠUSS-a,
• v Slogovnem priročniku na portalu slovenščina.eu,
• ali na kakem drugem portalu, tako da vprašanje preprosto zguglate.

Gotovo vam bodo prav prišli tudi korpus pisnih besedil Gigafida 2.0 in Slovar sopomenk sodobne slovenščine, za katera skrbi Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT), ali pa stran s številnimi prostodostopnimi spletnimi slovarji na portalu Euroterm. Po slovenskem besedišču lahko brskate po slovarjih, objavljenih na portalu Fran.si, ki ga upravlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, večjezične slovarje pa najdete na portalu Termania.net.

Pogostnost rabe besed in besednih zvez v različnem kontekstu lahko preverjate tudi v starejših korpusih slovenskega jezika Gigafida 1.0 in Nova beseda. Kot zanimivost, čeprav tega za pisanje besedil ne boste potrebovali, naj omenim, da obstaja tudi Korpus govorjene slovenščine Gos.

Izrčpnejši seznam jezikovnih virov in orodij najdete na straneh CJVT.

2. Razvijajte dober slog pisanja

Najbrž ni treba poudarjati, da pisci in prevajalci gradijo blagovno znamko (tj. svoje dobro ime) s kvalitetnimi besedili, zato morajo kakovosti posvečati vso pozornost.

Dobrega sloga se naučimo predvsem z branjem (dobrih) knjig in opazovanjem dobrih zgledov. Branja ni nikoli preveč. In učimo se do konca življenja. Besedila drugih piscev so neizčrpen vir navdiha.

Priročnikov za stilistiko v slovenščini ni veliko. Sama prisegam na stari gimnazijski učbenik Silve Trdine Besedna umetnost, 2, ki ga je na portalu Goodreads jedrnato predstavila bralka Sabina.

Za navdih priporočam v branje Buklin intervju z Majo Osredkar.

3. Avtorjeva predstavitev

Vaše (potencialne) bralce zanima, kdo ste in kaj vse delate – predstavite se jim s kratko biografijo in fotografijo! Besedilo in portret (avatar) lahko dodate v svoj uporabniški profil, ki ste ga ustvarili z registracijo na portalu. Ta informacija o vas se bo samodejno pojavila ob vsakem vašem prispevku, zato se potrudite, da bo biografija kratka in jedrnata.

Če uporabljate WordPress, potem verjetno že poznate Gravatar, na katerem si lahko brezplačno ustvarite svoj avatar, tj. sličico, ki vas bo predstavljala v virtualnem svetu (v Termanii sem za avatar našla sopomenki spletni alter ego, kiber dvojnik).

Namig: Daljši življenjepis lahko dodate v obliki povezave na PDF, objavljen na vaših spletnih straneh, blogu ali na prostodostopnem spletnem oblaku (npr. GoogleDrive, OneDrive ipd.). Naredite lahko povezave na spletne strani, kjer je o vas in vaših dejavnostih več napisanega. In tako naprej, možnosti je ogromno.

III. Optimizacija objave za spletne iskalnike

Če želite, da bo vaša objava opažena, se mora dovolj visoko pojaviti v spletnih brskalnikih, kot so Google, Yahoo!, Bing, Ask ipd. Izsledki raziskave sledenja pogleda v brskalniku Google iz leta 2005 in 2014, objavljene na portalu Volumenine, kažejo, kako uporabniki preletijo zadetke na brskalniku. Večinoma kliknejo le pojavitve na prvi strani brskalnika.

Kaj sploh je optimizacija spletnih strani? Pri pripravi spletnih strani je treba upoštevati dva »naslovnika«. Z vidika uporabnikov spleta to pomeni, da so posamezne spletne strani in njihove vsebine pripravljene tako, da čim bolj zadovoljijo potrebe uporabnikov, ki iščejo s pomočjo izrazov, relevantnih za neko spletno mesto. Iz perspektive spletnih iskalnikov (search engines) pa pomeni izdelavo takšnih spletnih strani, ki t. i. spletnim pajkom ali robotom olajšujejo iskanje, preiskovanje in indeksiranje vsebin spletnih strani.

Iskalniki pri razvrščanju zadetkov uporabljajo tajne algoritme, ki pretresajo različne dejavnike. Med drugim dajejo prednost stranem, ki imajo kakovostno vsebino in na katere vodijo povezave z verodostojnih popularnih strani.

Matt Cutts, strokovnjak za spletno smetje, poudarja, da je Google razvil algoritem, ki nagrajuje kvalitetne spletne strani:

»Namen [naših novih] sprememb pri razvrščanju zadetkov [na Googlu] je pomagati uporabnikom, da najdejo spletne strani, ki nudijo odlično uporabniško izkušnjo in jim ponudijo informacije, ki jih potrebujejo.«

Google Webmaster Central Blog

Zakaj je spletne članke pametno optimizirati? Prispevek, optimiziran za iskalnike, privabi več relevantnih obiskovalcev – se pravi, da bralce, ki iščejo specifične vsebine, kakršne pišete vi, napoti prav na vašo objavo.

Kaj lahko storite, da bodo iskalniki vaš članek uvrstili na višje mesto?

Strokovnjaki za SEO svetujejo:

1. Naslov objave

• naj bo unikaten in opisen (npr. Kako povečati branost spletne objave),
• naj bo napisan tako, da bo pritegnil bralčevo pozornost,
• naj vsebuje ključne besede in besedne zveze, pomembnejše naj bodo bolj na začetku,
• naj ne bo daljši od 50–60 znakov s presledki.

2. Spletni naslov (URL)

• naj se ujema z (opisnim) naslovom prispevka, besede naj bodo ločene z vezaji (npr. kako-povecati-branost-spletne-objave),
• če se v URL-ju pojavijo šumniki ali druga diakritična znamenja, jih popravite v nešumnike oz. črke brez diaktritike (čžš > czs, áéíóú > aeiou), sicer bodo razvezani v težko berljive oz. razumljive kombinacije simbolov (prim. URL-je nekaterih prispevkov v slovenski Wikipediji).

3. Metaopis

• naj bo koherentno besedilo, ki na kratko opiše temo oz. povzame vsebino vašega prispevka in vsebuje ključne besede (npr. Članek o optimizaciji spletnih objav.),
• naj ne bo daljši od 160 znakov s presledki (lahko so tudi daljši, vendar jih bo Google skrajšal),
• naj bo napisan tako, da bo pritegnil bralce, saj je namenjen njim (iskalniki ga ne uporabljajo).

4. Besedilo

• naj bo razumljivo, relevantno (tj. povezano s temo) in uporabno,
• naj vsebuje primarne in sekundarne ključne besede in besedne zveze (glavna ključna beseda naj se ponovi vsaj dvakrat), ki naj se pojavljajo v različnih variantah (sinonimi, parafraze, sorodne besede; drugačen besedni red, različne slovnične oblike). S ključnimi besedami raje ne pretiravajte, ker boste dosegli nasprotni učinek – Google bo objavo označil kot smetje.
• naj bo razčlenjeno na poglavja naslovi poglavij (headings – h1, h2, h3 ) naj vsebujejo ključne besede,
• bistvene vsebine naj bodo poudarjene s krepko pisavo.

Iskalniki so na izpostavljene dele besedila (naslovi poglavij in podpoglavij, poudarjena pisava) še posebej pozorni.

Če boste članek napisali pošteno, tj. premišljeno in natančno ter v skladu s pravili dobrega sloga, ste lahko brez skrbi. Taka objava je kvalitetna, kar pomeni, da ustreza tudi zahtevam spletne optimizacije (SEO).

5. Slikovno gradivo

• Članek naj vsebuje vsaj naslovno fotografijo. Ilustracije je priporočljivo dodati tudi v samo besedilo.
• Ime slikovne datoteke (filename) naj bo opisno in naj vsebuje ključne besede (npr. siamska-macka.png). Preimenujte jo na trdem disku, preden jo naložite na portal.
• Slikam dodajte alternativno besedilo (alt text – pojavi se, če se slika ne prikaže), ki naj vsebuje ključne besede (npr. siamska mačka).
• Naslov slike (image title – napis z dodatno informacijo, ki se pokaže skupaj s sliko) naj bo opisen in naj vsebuje ključne besede (npr. Siamske mačke rade spijo).

6. Povezave

• Če se odločite za interne povezave (npr. povezave na druge prispevke na istem portalu), pazite, da ne boste razprševali vrednosti povezav – isto ključno besedo povežite samo z enim, najbolj relevantnim prispevkom.
• Zunanje povezave naj vodijo na kvalitetna spletišča.
• O svojem članku obvestite prijatelje in znance, da ga bodo lahko omenili v svojih objavah in naredili povezavo na mesto vaše objave.

7. Izogibajte se objavljanju istega prispevka na različnih portalih

Članek naj bo objavljen samo na enem spletnem mestu. Za objavo na drugem spletišču raje pripravite nov prispevek. Spletne robote namreč privlačijo nove vsebine: če opazijo kako podvojeno stran (duplicate page), poskušajo določiti prvotno objavo, vendar se lahko zmotijo.

Če kljub temu želite ponovno objaviti isto besedilo, na koncu navedite mesto prve objave (npr. Besedilo je bilo prvič objavljeno [datum objave] v [mesto objave s povezavo]) in prosite administratorja, da v izvornem besedilu (HTML) doda element rel=”cannonical”, ki bo spletnega robota opozorila na prvotno objavo, ali noindex meta tag, ki ga bo odvrnila od indeksiranja.

Dodatna literatura

• Optimizacija spletnih strani na portalu najdi.si
• SEO Optimization – Learn to Optimize for SEO (v angleščini)
• A Visual Guide to Keyword Targeting and On-Page SEO (v angleščini)

IV. Grajenje odnosa z bralci

1. Redne objave

Objave načrtujte tako, da jih boste lahko objavljali v rednih intervalih.

2. Širjenje novic prek družabnih omrežij

Vsakokrat, ko objavite nov članek, delite povezavo na družabnih omrežjih. Prijatelji in znanci, ki vas spremljajo prek Facebooka, Twitterja, Google+ itd., so vaše najzvestejše bralstvo. Obenem pa lahko vaše vsebine pritegnejo tudi tiste, ki vašega dela še ne poznajo. Poskrbite, da bo vaša obstoječa in potencialna bralska publika lahko na tekočem z vašim delom.

3. Komunikacija z bralci

Naključni bralci se bodo spremenili v redne bralce, če boste spremljali odzive na svoj prispevek in se potrudili odgovoriti na komentarje, ki so jih napisali vaši bralci. Saj ni treba, da je odgovor dolg 😉

Tako, prišli smo do konca. Ko se bom naučila še česa pomembnega (kajti v zvezi s SEO se je treba ves čas izobraževati, saj se algoritmi iskalnikov hitro spreminjajo), bom znanje z veseljem delila z vami. Za konec dodajam slovarček, v katerem sem navedla bistvene (oz. kajpada: ključne!) slovenske in angleške besedne zveze, s pomočjo katerih lahko sami raziskujete dalje. Za podrobnejšo razlago posameznih pojmov kliknite na povezave.

Slovarček računalniških izrazov

• optimizacija spletnih strani – SEO, Search Engine Optimization
• spletni brskalnik – web browser
• spletna stran – web page
• spletno mesto, spletišče – website
• spletni iskalnik – search engine
• spletni pajek, spletni robot – web crawler, web spider
• spletno smetje, nedovoljena optimizacija – webspam, spamdexing, black hat SEO

Tatjana Jamnik

Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »