5 najpogostejših spletnih prevar

Čas branja: 3 min.

Splet je postal del našega vsakdana. Skupaj s širjenjem ponudbe spletnih storitev so se namnožili tudi spletni goljufi, zato previdnost na spletu vsekakor ni odveč. V prispevku predstavljam pet najpogostejših spletnih prevar in načine, na katere se lahko pred njimi zavarujemo.

1. Phishing ali izvabljanje podatkov

V časih, ko je spletno poslovanje postalo nekaj čisto vsakdanjega, je največja nevarnost, ki na nas preži na spletu, phishing oz. izvabljanje podatkov.

Kadar po e-pošti dobite kakršnokoli obvestilo, ki zahteva ponovni vnos podatkov, preverite e-naslov pošiljatelja (če se ne pokaže samodejno, z miško zapeljite na ime in priimek) in predvsem povezavo, na katero naj bi kliknili (ko z miško zapeljete na povezavo, se vam spletni naslov pokaže v spodnjem kotu ekrana).

NASVET:

Vselej preverite e-naslov pošiljatelja in spletni naslov, kamor vas povezava pošilja, in ne klikajte na nobene povezave. (Resni ponudniki imajo strani za vnos podatkov ustrezno kriptirane, za plačilo pa vključeno dvojno avtentifikacijo, npr. kombinacijo e-pošte in SMS-a.)

Tudi če pošiljateljev e-naslov poznate, bodite pri e-pismih, ki od vas zahtevajo vnos podatkov, skrajno previdni. Spletni zlikovci namreč znajo tudi poslati sporočilo z naslova verodostojnega pošiljatelja.

Preden vnesete podatke ali celo številko kreditne kartice, vedno dvakrat premislite, ali je podlaga za nakazilo ustrezna.

Namesto neposredno s kreditno kartico raje plačujte z varnimi storitvami, kot je PayPal, ali pa z bančnega računa.

Če ste nasedli, incident lahko prijavite na portalu SI-CERT, kjer vam bodo pomagali.

2. Trojanski konj v priponki e-pisma

Prav tako se izogibajte odpiranju priponk v e-pismih od neznanih pošiljateljev ali v sumljivih e-pismih od znancev. Tudi če se vam zdi pošiljatelj znan, ker vam napiše personalizirano sporočilo, dvakrat premislite, preden kliknete na prilogo. Priložene datoteke namreč lahko vsebujejo trojanskega konja, ki s katerim spletni prevarant pridobi dostop do vašega računalnika z vso vsebino (e-pošto, e-naslovi, vašimi gesli itd.), s tem pa tudi do drugih ljudi.

Lahko pa vam tudi zaklene datoteke na računalniku, da izgubite dostop do njih, in vas izsiljuje za odkupnino.

NASVET:

Preden odprete e-pismo, poleg imena pošiljatelja vselej preverite e-naslov, s katerega je bilo poslano.

Sumljiva e-pisma je najbolje izbrisati, ne da bi nanj odgovarjali ali odpirali priponko. (Nato pa ne pozabite izprazniti koša.)

Če vam spletni hudodelec zaklene datoteke, nikar ne plačajte odkupnine, ker se izsiljevanje zlepa ne bo končalo. Incident nemudoma prijavite na SI-CERT, kjer vam bodo pomagali.

3. Kraja spletnih gesel

Vsake toliko se na darknetu znajdejo podatkovne zbirke, v katerih so tudi vaši prijavni podatki, ki jih lahko kupijo in nato zlorabijo spletni izsiljevalci.

NASVET:

Najboljše zdravilo zoper krajo gesel in identitete je redno spreminjanje gesel.

Gesla naj bodo čim bolj kompleksna in karseda različna.

Priporočam tudi uporabo kvalitetnega antivirusnega programa, ki ima dobro zaščiten trezor gesel. Antivirusni program vas bo ščitil tudi pred spletnimi stranmi, ki računalnik okužijo, brž ko jih odpremo, ne da bi karkoli kliknili.

4. Spletno izsiljevanje

Če prejmete e-pismo, v kateri izsiljevalec razkrije, da je vdrl v vaš račun in vam grozi, da bo npr. razposlal kočljive posnetke vašim znancem ali vam uničil spletno stran, ohranite hladno kri. Večina takih izsiljevanj je (če redno spreminjate gesla) navadno blefiranje.

NASVET:

Izsiljevalcu nikoli ne nakazujte denarja, ker se izsiljevanje ne bo prenehalo!

Če se počutite ogrožene, ker je spletni izsiljevalec odkril vašo ranljivo točko, pojdite na portal Varni na spletu ali Safe.si in poiščite članek, ki pojasnjuje to spletno prevaro.

Spletno prevaro ali izsiljevanje lahko prijavite na SI-CERT.

5. Spletne zmenkarije po družabnih omrežjih

V Facebooku preverite svoje nastavitve zasebnosti. Pazite, koga sprejmete za prijatelja, saj prijatelji lahko dostopajo do vseh vaših vsebin, s tem pa dobijo pregled nad vašim življenjem.

Družabna omrežja niso primeren kraj za zmenkarije, saj nikoli ne vemo, kdo se skriva za profilom. Npr. če vas za prijateljstvo prosi vojak NATO na misiji na Bližnjem vzhodu ali zdravnik na misiji v neki državi tretjega sveta, je to verjetno spletni prevarant, ki cilja na osamljene ženske, večinoma s ciljem izvabljanja denarja od njih. Na osamljene moške pa ciljajo npr. lepotice iz Rusije, ki imajo kar prelepe lastnosti, da bi bile resnične.

Na to temo je bilo posnetih že kar nekaj filmov. V ogled vam priporočam film Atlas ptic v režiji Olma Omerzuja (2021).

NASVET:

Na družabnih omrežjih ne objavljajte vsega, kar se vam dogaja v življenju. S tem nepridipravom dajete vpogled v svoj psihološki profil, zaradi česar lahko najdejo vašo ranljivo točko in jo izkoristijo.

Kaj lahko storim v primeru spletne prevare?

Že poznate portal Varni na internetu? Gre za slovensko spletno mesto, kjer najdete koristne informacije o najrazličnejših spletnih goljufijah in navodila, kaj storiti v primeru, če postanete žrtev spletne prevare. Lahko se naročite na e-obvestila o novih objavah ali pa vsake toliko malo pobrskate po portalu, da vidite, kaj novega so »izumili« spletni goljufi.

Če se vam zgodi spletna prevara, se ne sramujte, saj lahko nasede vsak izmed nas. Spletni incident nemudoma prijavite na portalu SI-CERT.

Koristna spletna mesta

Priporočamo v ogled

V tem poučnem videu so jasno in nazorno predstavljene vrste zlonamernih programov in nevarnosti, ki na nas prežijo v virtualnem okolju.

Članek je bil posodobljen 2. julija 2022.

Foto: Victoria Heath (Unsplash)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?