Ob praznovanju 8. marca, mednarodnega dneva žena, Alojzija Zupan Sosič premišlja, v kakšnem svetu živimo in zakaj je tako, kakor je.
V tretjem tisočletju se morajo ženske ponovno boriti za že izborjene pravice v prejšnjem tisočletju, na primer do splava, vodstvenih položajev, upoštevanja v znanosti … Ne samo ženska, tudi ostali spoli (lezbijka, gej, transspolnik, transseksualec, biseksualka …) so še vedno drugorazredni spoli, kar lahko razberemo tudi iz spolnih stereotipov.
Za njihovo prevrednotenje predlagam usmerjeno branje oz. prepoznavanje stereotipov v književnosti. Tako nam na primer branje romana Filio ni doma Berte Bojetu razkrije nevarnost teh stereotipov v obliki razosebljanja ljudi v antiutopiji, medtem ko je v češkem romanu Temna ljubezen Aleksandre Berkove stereotipna spolna socializacija obsojena kot perverzna ideologija (moškega) nasilja.
Ob branju obeh romanov se začnemo spraševati, zakaj sta zahodna filozofija in literarna misel od nekdaj ujeti v neskončno zaporedje hierarhičnih binarnih opozicij, ki se na koncu vedno vrnejo k »temeljnemu paru« moško-žensko, v katerem je moško vedno nadrejeno, žensko pa podrejeno, o čemer se je spraševal že Jacques Derrida.
Najbrž si zastavimo tudi podobno vprašanje, kot ga je že Adrienne Rich: ali je zatiralski ekonomski razredni sistem odgovoren za zatiralsko naravo odnosov med moškimi in ženskami ali pa je pravzaprav patriarhat – moška prevlada – izvorni zatiralski model, na katerem temelji vsako drugo zatiranje.
In na koncu najbrž ne bomo mogli brez ekološkega vprašanja: ali ni podcenjevalno razmerje do narave in njeno nebrzdano izkoriščanje pravzaprav samo odsev patriarhalne logike podcenjevanja ženskega principa? Do narave, ki je bila v zgodovini vedno enačena z ženskim principom, je namreč vzpostavljen nepravilen odnos, podoben podcenjevanju ženske, kar se še vedno odraža kot superiorno izkoriščanje obeh …
Redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko FF UL. Objavila je knjige in razprave v slovenščini in drugih jezikih ter uredila več antologij in zbornikov simpozijev. Objavila je štiri samostojne znanstvene monografije, nazadnje Teorijo pripovedi (2017). Predsedovala je žirijam za različne literarne nagrade; trenutno je podpredsednica upravnega odbora za Cankarjevo nagrado. Vodila je projekt z naslovom Drugi v slovenski in bosanski književnosti in sodelovala v različnih projektih; šest let je bila predsednica programa STU (v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na FF UL), dve leti predstojnica oddelka, eno leto predsednica maturitetne komisije, trenutno pa je članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih univerzah izven domovine. Področja njenega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija.