Prazniki so za nami, sprejemamo novoletne sklepe. Ti niso mogoči brez analize in samorefleksije, zato začnimo kar pri zadnjih dnevih starega leta. V prispevku natresamo nekaj idej za 5 značilno prazničnih področij, da bomo lahko prihodnje leto pri božično-novoletnem praznovanju (še) bolj ekološki kot letos.
1. Božični drevešček
Če nočemo imeti plastičnega dreveščka, si priskrbimo smrekico oz. jelko iz gojilnice. Skratka, smrekic ne sekamo v gozdu.
Po koncu praznikov novoletne jelke ne odnesemo v smetnjak ali odpeljemo na kosovni odpad, ampak jo razsekamo in uporabimo za kurjavo. (Če sami nimamo peči na drva ali na lesne pelete, lahko razsekano smrekico podarimo komu, ki tako peč ima.)
Za obešanje lučk ne potrebujemo nujno drevesca. Z njimi lahko ovesimo okno (namesto zaves), balkonsko ograjo ali pa drevo na vrtu pred hišo.
Ker ponoči ni črna samo vsaka krava, ampak tudi vsaka novoletna jelka, je mogoče tudi malce »pogoljufati«. Iz nekaj letvic lahko zbijemo skupaj trikotno konstrukcijo, ki bo ovešena z lučkami ponoči dajala vtis, da je božično drevesce.
2. Lučke
Letošnje podražitve energentov, vključno z elektriko, so nas precej udarile po žepu. Hkrati pa so nas javne razprave ob tem spomnile, da elektrika ni samoumevna dobrina in da obstaja v omejenih količinah. Zato je z njo smiselno varčevati, ne glede na to, ali imamo dovolj denarja za plačilo položnic Elektra.
Kajpada tudi lučke na božičnem drevescu trošijo električno energijo. Čeprav se Slovenci radi pobahamo z obiljem pred svojimi sosedi, ni treba, da lučke namestimo na drevešček že novembra in jih snamemo šele februarja.
In prav tako gotovo ne bo nikogar motilo, če lučke ne gorijo vso noč ali celo ves čas. Prižgemo jih zvečer za nekaj ur. Preden gremo spat, iztaknemo kabel iz vtičnice. Tako bo varneje, saj pri lučkah, ki niso priključene na tok, ne more priti do kratkega stika in požara.
(Električne polnilce oz. adapterje je nasploh dobro iztakniti iz vtičnice, kadar jih ne uporabljamo. Polnilci namreč črpajo električni tok tudi, ko je baterija naprave že polna. Zapovrh priključenost na električni vir potem, ko je baterija že polna, znižuje učinkovitost baterije.)
3. Hrana
Poln hladilnik je sicer fina zadeva, a vsi vemo, da preveč dobrega škodi.
Za praznike si nakupimo hrano, za katero vemo, da jo bomo s slastjo zmazali, in sicer v količinah, ki jih bomo zagotovo pojedli.
No, in želim si, da bi kmalu postalo moderno zapakirati hrano v čim manj embalaže …
4. Pijača
Alkohol ima čudovito lastnost, da nas spravi v dobro voljo. Resda pa čudovit ostaja samo v zmernih količinah.
Če z njim pretiravamo, ima zoprno lastnost, da imamo naslednji dan mačka …
In seveda: kadar veseljačimo z alkoholom, ne sedamo za volan ali na kolo, da ne ogrožamo sebe in drugih.
5. Pokanje
Pasje bombice, petarde, rakete in druga eksplozivna sredstva onesnažujejo okolje in so nasploh nevarni. Tudi če odmislimo ogrožanje zdravja in požarne varnosti, je treba vedeti, da pirotehnična sredstva ob eksploziji oddajajo strupene delce, ki onesnažujejo zrak, poleg tega pa povzročijo strašen pok.
Pokanje petard in ognjemetov težko prenašamo že ljudje. Kakšen stres povzroča šele živalim, ki imajo nasploh mnogo bolj občutljiv sluh kot ljudje! Da živali ob pokanju pirotehničnih izdelkov zelo trpijo, ve vsak lastnik domače živali.
Za naslednje leto si želim, da bi ljudje, preden vržejo petardo ali izpustijo raketo v zrak, premislili, kaj s hrupom povzročajo svoji okolici – tako sosedom kot živalim. Potrebo po vizualnih učinkih pirotehnike lahko nadomestimo s kresničkami (oz. prskalicami, kot smo jim rekli včasih), svečkami, baklami ipd. ali pa »light show« naredimo z baterijskimi svetilkami, reflektorji itn.
Skratka, z malce ustvarjalnosti je mogoče pričarati lepo vzdušje tudi brez hrupa eksplozij.
Novoletna želja
Srčno upam, da bomo sčasoma le spoznali, da od pokanja res ni prav nobene koristi, in se naučili med prazniki uživati predvsem zaradi družbe – ljudi in živali. Ne nazadnje nam je izolacija med epidemijo koronavirusa pokazala, da je prav druženje tisto, kar nam daje največ zadovoljstva in vliva največ upanja.
Zato vam v novem letu želim predvsem obilo dobre družbe – da bi bili obdani s srčnimi bitji!
SREČNO!
Foto: Alexander Kagan (Unsplash)
Diplomirala na FF UL kot profesorica slovenskega jezika in književnosti. Književna prevajalka češkega in poljskega leposlovja in humanistike (nagrada za najboljšo mlado prevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019), lektorica in književna urednica (sodelovala z več kot 20 založbami) ter organizatorica kulturnih prireditev. Članica DSKP in predsednica KUD Police Dubove. Več »