Električno ali navadno kolo?

Čas branja: 4 min.

Pred leti so bili moderni električni skiroji, zdaj nas bombardirajo z reklamami za električna kolesa. Pa so električna prevozna sredstva v resnici tako ekološka in zdrava, kot trdijo oglaševalci? Seveda ne. Moda in marketinške kampanje kajpada služijo predvsem pospeševanju prodaje in kovanju trgovskih dobičkov. Če električno kolo primerjamo z navadnim, ugotovimo, da je pravzaprav celo škodljivo. Z navadnim kolesom pa ubijemo kar štiri muhe na en mah: hitreje pridemo na cilj, se mimogrede razgibamo, varčujemo z energijo in varujemo okolje.

Kakšne učinke ima vožnja z električnim kolesom?

Električna kolesa in skiroji so izum novega tisočletja. Njihova množična proizvodnja in popularizacija se je razmahnila v zadnjem desetletju, ko se prevozna sredstva na električno energijo promovirajo kot ekološka alternativa vozilom na fosilna goriva.

Električno kolo deluje podobno kot navadno kolo, le da se ne pelje na brezplačno telesno energijo, temveč na elektriko. Ta je plačljiva, zapovrh pa je nimamo na pretek. Zaradi čedalje večje porabe električne energije še vedno ni mogoče zapreti ekološko oporečnih elektrarn, kot so npr. termoelektrarne.

Električno kolo ima električni motor in litijionsko baterijo. Baterija vsebuje litij – strupeno snov, ki zahteva posebno odlagališče. Odslužene baterije zelo poredko reciklirajo, saj je proces reciklaže petkrat dražji od pridobivanja nove surovine. Za nameček je reciklirati mogoče manj kot 1 % litijionske baterije. Odslužene baterije se ne razgradijo, poleg tega pa jih žal pogosto odlagajo na smetišča skupaj z drugimi odpadki ali sežigajo, kar zelo obremenjuje okolje.

Pri električnem kolesu nam ni treba uporabljati mišic, kot jih moramo na navadnem kolesu. Ker je človek po naravi leno bitje, je malo verjetno, da ne bi izkoristil te potuhe. Pomanjkanje gibanja pa vpliva na naše telesno in duševno zdravje.

Kakšne učinke ima vožnja z navadnim kolesom?

Kolo ni namenjeno samo športnemu udejstvovanju, ampak je predvsem prevozno sredstvo. S takšnim namenom je nastalo in se začelo množično uporabljati v začetku 20. stoletja. Z njim lahko prispemo na cilj kar dvakrat do trikrat hitreje kot peš.

V sodobnem času, ko večino časa presedimo, nam vsakdanja vožnja s kolesom, npr. v službo ali po opravkih v mestu, pomaga ohranjati in pridobivati telesno kondicijo. Poleg tega blagodejno vpliva na našo presnovo in s tem na vzdrževanje zdrave telesne teže. Kolesarjenje spada med najbolj zdrave načine gibanja, saj (za razliko od teka) ne obremenjuje sklepov.

Za vožnjo s kolesom ne potrebujemo nobenega goriva in nobene elektrike. S kolesom se vozimo na »fižolovo paro«, kot temu šaljivo rečemo na Ljubljanskem barju. Energijo, ki jo potrebujemo za kolo, preprosto pridobimo s presnovo hrane, ki jo zaužijemo. Jesti tako ali tako moramo v vsakem primeru, zato je kolesarjenje absolutno brezplačno.

Edina investicija je nakup kolesa. Navadno kolo, zlasti rabljeno, je precej cenejše od električnega kolesa.

Zakaj so električna kolesa škodljiva?

Z električnim kolesom na cilj ne pridemo kaj dosti hitreje kot z navadnim kolesom oz. vsaj ne bi smeli, saj je zaradi ergonomije kolesa (ozke pnevmatike, dolg zaviralni čas itd.) že vožnja s hitrostjo nad 30 km na uro precej nevarnejša, kot če se peljemo z zmernimi 20–25 km na uro.

Električno kolo daje potuho naši prirojeni lenobi. Če hočemo ostati zdravi, moramo poskrbeti za redno gibanje. Le zakaj ne bi združili prijetnega s koristnim in kolo uporabljali kot prevozno sredstvo, pri tem pa se mimogrede še razgibali? Tudi vsakdanje kolesarjenje po mestu je ukvarjanje s športom, kar pride še posebej prav, kadar nas pesti kronično pomanjkanje časa.

To pa še ni vse. Ne le, da v mestu nikoli več ne bomo obstali v prometnem zamašku, temveč bomo z navadnim kolesom prihranili veliko električne energije. Ekološko ozaveščen človek varčuje z elektriko, saj se zaveda, da je nimamo na pretek. S tem ko električno energijo uporabljamo varčno, varujemo okolje.

Je res treba obremenjevati okolje še z odsluženimi litijionskimi baterijami električnih koles? Že res, da nekatere naprave, npr. prenosnik, brez baterije ne morejo delovati. Za kolo pa je res ne potrebujemo – saj imamo vendar noge in energijo, ki jo proizvaja naše telo! Naše babice so vozile mleko v mlekarno, zelenjavo na tržnico in otroke v oddaljeno šolo z navadnim kolesom!

Z navadnim kolesom torej ubijemo kar štiri muhe na en mah: hitreje pridemo na cilj, se mimogrede razgibamo, varčujemo z energijo in varujemo okolje.

Kakšno navadno kolo si kupiti?

Pri nakupu kolesa je dobro upoštevati, za kaj ga bomo uporabljali.

Če nam bo služilo predvsem za prevoz po mestu, ne potrebujemo vrhunskega športnega kolesa z drago opremo. Nova in draga kolesa so v mestu ogrožena, saj zmikavte ob njih prej zasrbijo prsti. Če se kdo odloči ukrasti kolo, ne pomagata nobena ključavnica in veriga pa tudi ne priklepanje na ograjo. Za mesto je najprimernejše kako rabljeno, na videz neprivlačno kolo. Stara kolesa so poceni in zato za tatove manj zanimiva.

Kolo se pelje precej hitreje, če ima velika, »moška« kolesa. Kolo z večjimi kolesi priporočam zlasti za vožnje na daljše razdalje, npr. iz primestnega kraja v mesto ali z obrobja v središče mesta. Pri 10 kilometrih lahko tako prihranimo kar 10 minut.

Če se vozimo pretežno po ravnini, nam zadostuje kolo brez prestav. S tem bomo prihranili strošek servisiranja prestav, ki se sčasoma zrahljajo in ne delujejo več dobro. Pri premagovanju klancev v hribovitem svetu pa pridejo prestave še kako prav, zato na kolesu ne smejo manjkati.

Če kolesa ne uporabljamo izključno za prevažanje, ampak tudi za športno kolesarjenje, je modro premisliti o nakupu dveh koles: rabljeno nam bo dolgo služilo za prevažanje po opravkih, kvalitetnejše pa nam bo povečalo užitke med kolesarsko rekreacijo.

Pa še nekaj kolesarskih nasvetov

Čeprav kolesu proti kraji pomaga videz zanemarjenosti, ga ne smemo zanemariti. Zlasti pomembna je skrb za pogonske dele. Ne pozabimo si občasno namazati verige in napolniti zračnic. Podmazano kolo s polnimi zračnicami precej bolj »leti«.

Za opravke po mestu uporabljajmo staro kolo. Nova kolesa hitreje padejo v oči tatovom, saj imajo na trgu precej višjo ceno kot rabljena.

Kolesa raje ne puščajmo osamljenega, kjer tako prej pade v oči, temveč ga parkirajmo med druga kolesa. Čim več koles je na kupu, tem manjša je verjetnost, da nam ga ukradejo.

Če je le mogoče, kolo priklenemo ob ograjo, drog ali na posebno stojalo za kolesa, da nam ga tat ne bo mogel odnesti. (Priklepanju ob drevesca ali drevesa se izogibajmo, ker rastlino lahko poškodujemo.)

Foto: Chris Barbalis (Unsplash)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?