Strokovni posvet in seminar
14. september 2021 ob 8.30–13.30 in 14.30–16.00 v Slovanski knjižnici
Rok za prijavo: 7. september 2021
Izobraževanje je namenjeno predvsem knjižničarjem in moderatorjem bralnih klubov, hkrati pa je odprto tudi za širšo zainteresirano javnost.
Organizatorji: KUD Police Dubove, Slovanska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Oddelek za slavistiko FF UL in Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Vrsta izobraževanja: strokovni posvet in seminar
Predavatelji: književni prevajalci, uredniki in univerzitetni predavatelji ter mentorji webinarja za moderatorje bralnih klubov
Termin izobraževanja: 14. september 2021 ob 8.30–13.30 in 14.30–16.00
Kraj izobraževanja: Slovanska knjižnica (kletna dvorana), Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana
Kotizacija: brezplačno, število mest je omejeno
E-prijava: Prosimo, izpolnite e-prijavnico in jo pošljite na e-naslov: ucni.center@mklj.si
Rok za prijavo: 7. september 2021
V skladu z odlokom o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev bo organizator preverjal izpolnjevanje pogoja PCT, zato udeležence naprošamo, da si pravočasno priskrbijo ustrezna potrdila.
V primeru izrazitega poslabšanja epidemioloških razmer bo program izveden spletno.
—
Vsebina izobraževanja
Slovanski fokus: češka, poljska in slovaška književnost
V okviru ciklusa izobraževalnih dogodkov Slovanski fokus iz različnih zornih kotov osvetljujemo književnosti slovanskih dežel. Tokrat se bomo posvetili bogati literarni tradiciji zahodnoslovanskih dežel – Češke, Poljske in Slovaške. Posamezne književnosti si bomo ogledali v kontekstu slovenskega literarnega prostora ter izpostavili najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije.
O zahodnoslovanskih književnostih bodo spregovorili strokovnjaki – bohemisti, polonisti in slovakisti, ki kot univerzitetni predavatelji, književni prevajalci in uredniki skrbijo za to, da dela, izvorno napisana v različnih slovanskih jezikih, lahko prebiramo tudi v slovenščini.
Seminar za moderatorje bralnih klubov
Seminar je nadgradnja webinarja za moderatorje bralnih klubov. Poteka v obliki pogovora, pri katerem si udeleženci izmenjujejo izkušnje in mnenja o praktičnih vidikih moderiranja bralnih klubov. Pogovor povezujejo Tatjana Jamnik, Ksenija Medved, Iztok Osojnik in Nuša Komplet Peperko.
Iztočnice za pogovor:
- Bralni klubi v praksi: izmenjava izkušenj in mnenj v zvezi z raznimi zagatami
- Obravnava besedila, ki izhaja iz bralčevega lastnega doživetja
- Branje kot biblioterapija
- Samorefleksija, samoevalvacija in samokritika
Tudi seminar odprt za vse zainteresirane, vendar je zaradi lažje diskusije priporočljivo predznanje na področju moderiranja bralnih klubov (praksa in/ali teorija, npr. izkušnje z moderiranjem bralnega kluba, udeležba na katerem izmed webinarjev za moderatorje bralnih klubov ipd.).
—
Urnik izobraževanja
8.30–13.30: Slovanski fokus: češka, poljska in slovaška književnost
8.30: registracija
8.45–9.00: uvodni pozdravi
9.00–10.15: prvi sklop predavanj:
– Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta treh slovanskih romanov: Temna ljubezen, V temo in Islandski triptih
– Jana Šnytová: Refleksija zgodovine 20. stoletja v romanih sodobnih čeških avtoric
– Tatjana Jamnik: Ekolingvistično branje čeških avtoric: Berková, Denemarková, Myšková, Bolavá
– Špela Sevšek Šramel: Slovaška mladinska proza: od problemske literature do pravljic
10.15–10.45: odmor
10.45–12.00: drugi sklop predavanj:
– Diana Pungeršič: Slovaška kratka proza v prevodu
– Jana Unuk: Jakobove bukve Olge Tokarczuk: zgodovinski roman med preteklostjo in sodobnostjo
– Lidija Rezoničnik: Pozorna pripovedovalka: sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih
12.00–12.30: odmor
12.30–13.30: Okrogla miza: Bogastvo zahodnoslovanskih književnosti
Gosta: Iztok Osojnik in Andrej Rozman, povezuje Diana Pungeršič
14.30–16.00: Seminar za moderatorje bralnih klubov
—
Izvlečki predavanj in okrogle mize
Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta treh slovanskih romanov: Temna ljubezen, V temo in Islandski triptih
Zakaj sploh vrednotiti romane? Kako ugotoviti kvaliteto romanov? Kako o kvaliteti izbranih romanov prepričati bralce? To so tri vprašanja, na katera poskušam odgovoriti tako, da izhajam iz razlike med lažnim egalitarizmom in sociološkim redukcionizmom, pri čemer kvaliteto treh izbranih slovanskih romanov dokazujem z literarnostjo, natančneje s petimi kriteriji t. i. znotrajbesedilne literarnosti.
Jana Šnytová: Refleksija zgodovine 20. stoletja v romanih sodobnih čeških avtoric
V prvem desetletju novega tisočletja so v češki književnosti nastajala dela, ki so prikazovala zgodovinske dogodke 20. stoletja na Češkoslovaškem v drugačni luči. Zlasti mlade avtorice so zelo izrazito in v konfrontaciji s starejšimi interpretacijami polpretekle zgodovine prikazale travme, povezane z odnosom med Čehi in Nemci. V prispevku se seznanimo z eno od najvidnejših pisateljic, Radko Denemarkovo, ki v svojih delih nenehno reagira na pereče teme sodobnega časa, in njenim romanom Denar od Hitlerja (2006, slov. 2010). Vzporedno pa lahko beremo tudi roman Jakube Katalpe Nemci (2012, slov. 2014), kjer se glavna junakinja odloči odkriti družinske skrivnosti iz preteklosti.
Tatjana Jamnik: Ekolingvistično branje čeških avtoric: Berková, Denemarková, Myšková, Bolavá
Namen prispevka je prikazati, kako se lahko urimo v poglobljenem branju leposlovja z uporabo metod ekolingvistike – jezikoslovne smeri, ki analizira, kako se v jeziku odraža človekov odnos do okolja oz. njegova interakcija s svetom okoli sebe. Načine ekolingvističnega branja literarnih del si bomo ogledali na primeru čeških avtoric treh generacij: Alexandre Berkove (1949–2008), Radke Denemarkove (1969) ter Ivane Myškove (1981) in Anne Bolave (1981).
Špela Sevšek Šramel: Slovaška mladinska proza: od problemske literature do pravljic
Predavateljica bo poskušala približati in osvetliti izbor slovaških mladinskih del v sodobnih slovenskih prevodih in izpostaviti nekaj založb in izbor prevajalcev. Predstavljeni bodo slikanica o izkušnji migracije Mareka Vadasa Na begu, mladinski roman o odraščanju v Bratislavi Juraja Šebeste Pes pa v smeh in zadnji izbor slovaških pravljic.
Diana Pungeršič: Slovaška kratka proza v prevodu
Kratka proza naj bi po mnenju mnogih sodila med manj priljubljene in brane žanre. Predavateljica bo zato poskušala približati zvrst kratke proze, saj meni, da gre bolj za bralski predsodek (iz nepoznavanja) kot utemeljeno averzijo. Predstavila bo nekaj slovaških prevodov (pretežno kratke proze), ki so izšli pri zelo različnih založbah: Dušan Mitana: Pasji dnevi, Nočna poročila; Dušan Dušek: Jajčka vseh velikosti; Ján Johanides: Intima; Zgodbe iz Slovaške; Jana Beňová: Café Hyena.
Jana Unuk: Jakobove bukve Olge Tokarczuk: zgodovinski roman med preteklostjo in sodobnostjo
Predavateljica bo umestila zgodovinski roman Jakobove bukve v literarni opus Olge Tokarczuk, opozorila na prepletanje dokumentarnosti in fikcije, na pisateljičin značilni fragmentarizirani način pripovedovanja, tokrat kombiniran z linearnim kronološkim zaporedjem dogodkov, in vlogo »opazovalca«, z vsebinske plati pa na vdor sodobnih tem – feminizma, odnosa do drugega, problematike večnacionalnosti in socialne razslojenosti družbe, poleg tega pa na pisateljičino stalno zanimanje za herezijo in njeno korekcijo pogleda na vlogo poljske prisotnosti v nekdanjih vzhodnih mejnih krajinah (danes Ukrajina, Belorusija, Litva), s katero naslavlja osrednji narodotvorni mit, ki ga je pomagal graditi starejši zgodovinski roman (Henryk Sienkiewicz).
Lidija Rezoničnik: Pozorna pripovedovalka: sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih
V letošnjem maju in juniju si je bilo mogoče v preddverju Slovanske knjižnice ogledati razstavo o literarni ustvarjalnosti poljskih avtoric, ki so zaznamovale poljsko književnost in kulturo zadnjega četrt stoletja. Njihova glavna dela so dostopna v slovenskih prevodih, ki so plod živih poljsko-slovenskih stikov in kontinuirane prevodne dejavnosti.
Predavateljica nam bo na virtualni način predstavila koncept in glavne poudarke razstave, ki so jo pripravili na katedri za polonistiko Oddelka za slavistiko FF UL v sodelovanju s Slovansko knjižnico in Veleposlaništvom republike Poljske v Ljubljani.
Okrogla miza: Bogastvo zahodnoslovanskih književnosti
Zahodnoslovanske književnosti imajo zelo dolgo in bogato tradicijo. Neredko so vplivale na razvoj slovenske književnosti, v njihovih okvirih pa so se razvile mnoge literarne smeri, ki so pri nas manj znane. Kaj nam zahodnoslovanske književnosti prinašajo danes?
O literaturi zahodnoslovanskih dežel v svetovnem in slovenskem kontekstu bosta spregovorila Iztok Osojnik in Andrej Rozman, pogovor pa bo povezovala Diana Pungeršič.
—
Dodatne informacije
Tatjana Jamnik | drustvo@policadubova.org | www.policadubova.org | www.samozalozba.si
—
Organizatorji: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, Slovanska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo slovenskih književnih prevajalcev
Častno pokroviteljstvo: Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani, Veleposlaništvo Slovaške republike v Ljubljani
Medijski sponzorji: revija Bukla, portal Dobreknjige.si in revija Razpotja
—