Pasti digitalizacije

Čas branja: 7 min.

Že nekaj let poslušamo o nujnosti vsestranske digitalizacije. Evropska unija in Slovenija v to vlagata ogromno sredstev, vendar pa nekako nikjer ni zaslediti kritične javne razprave. Ta bi bila še kako umestna, saj pospešena digitalizacija sproža več problemov: varnostnih, socioloških in ekoloških.

Pred začetkom pospeševanja digitalizacije s širjenjem dostopa do digitalnih tehnologij bi bilo treba vzpostaviti učinkovit vzgojno-izobraževalni sistem, ki bi posameznika pripravil na vse pasti, ki nanj prežijo v virtualnem svetu.

Kibernetska varnost

Največji problem nekritične digitalizacije je ogroženost novih, neizkušenih uporabnikov digitalnih naprav. Ti so še posebej ranljiva skupina, ker zaradi naivnosti in neosveščenosti predstavljajo zelo lahko tarčo za spletne zlikovce. Ti so dandanes, kot opozarja ustanovitelj in direktor podjetja Kaspersky Lab Jevgenij Kasperski, čedalje bolj profesionalizirani in spretni.

Nevešči uporabnik interneta si lahko na napravo nevede namesti zlonamerni virus, črva ali trojanskega konja, ki mu lahko krepko zagreni življenje. Še najbolje jo odnese, če zlikovci dobijo dostop do njegove e-pošte in začnejo z njegovega naslova pošiljati neželena sporočila (spam), čeprav je tudi to izjemno neprijetno. Precej huje je, če zlonamerni program povzroči okvaro operacijskega sistema in izgubo podatkov. Še usodnejše posledice pa posameznik doživi, če postane žrtev izsiljevanja, potem ko mu zlikovci zaklenejo datoteke, da nima več dostopa do njih.

Nevarnost preži tudi na neizkušene uporabnike družabnih omrežij, saj lahko postanejo žrtve kraje identitete, spletnega trpinčenja (angl. bullying), izsiljevanja ali finančnega izčrpavanja, npr. v primeru spletnih zmenkarij.

Večina uporabnikov se nevarnosti spleta zave šele, ko postanejo žrtev. Specializirani portali, ki obveščajo o spletnih prevarah (gl. seznam koristnih spletnih virov spodaj), so sicer dobrodošla pomoč, vendar so kljub vsemu premalo, saj zgolj gasijo požar, namesto da bi težave preprečevali s preventivo, vključeno v šolski sistem in druge državne sisteme. Žal je izobraževanje o spletnih nevarnostih še vedno prepuščeno posameznikovi iniciativi oz. njegovi iznajdljivosti.

O nevarnostih, s katerimi se soočamo uporabniki spleta, si lahko preberete v članku 5 najpogostejših spletnih prevar.

Vdor v našo zasebnost

Poleg tega med uporabo spleta na nas preži še ena nevarnost: zbiranje podatkov o nas, kar je poseg v našo zasebnost. Aplikacije, pri katerih smo podali soglasje za zbiranje in obdelavo podatkov o nas, namreč smejo, če imajo to opredeljeno v svojem pravnem obvestilu o varstvu zasebnosti, spremljati naše klike in obiske spletnih strani, torej naše vedenje na spletu.

Če se ne odjavljamo iz svojih računov oz. ves čas ostajamo prijavljeni na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram, Twitter, TikTok itd.) ali v Googlovih aplikacijah (brskalnik, YouTube, Gmail itd.), nam ponudniki storitve smejo slediti v skladu z določili njihove politike o varovanju zasebnosti. Družabna omrežja in Google omenjam zlasti zato, ker sledilni piškotki potihem tečejo v ozadju, tudi ko zapustimo njihovo domeno.

Da vas ne bom preveč zastrašila, naj pojasnim, da moramo biti pozorni zlasti pri storitvah, ki nam jih ponujajo korporacije, ki kujejo dobičke z oglaševanjem. Te imajo ponavadi zelo obsežna in zapletena obvestila o varovanju podatkov, skozi katera se navaden smrtnik zelo težko pregrize. (Večina»navadnih« spletnih strani oz. portalov sledilnih piškotkovniti nima nameščenih, če jih imajo, pa ponavadi lahko spremljajo naše premikanje izključno po njihovi domeni. In to seveda le v primeru, če jim za to podamo soglasje – kajti v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) nam morajo omogočiti možnost, da te piškotke izključimo.)

O tem, katere vrste piškotke ima nameščene posamezni portal, si velja vsakič posebej prebrati v obvestilu o piškotkih, ko podajamo soglasje.

Pri aplikacijah v lasti korporacij pa, kot rečeno, moramo biti pozornejši in si privzgojiti navado odjavljanja iz aplikacije, brž ko jo prenehamo uporabljati.

Zasvojenost z zasloni

V naši družbi, ki je že precej digitalizirana, vse premalo govorimo o problemu odvisnosti od zaslonov. Zdi se, kot da ne znamo več živeti, ne da bi vsakih pet minut preverjali na telefonu, ali smo dobili kako sporočilo in kaj se dogaja na družabnih omrežjih.

Elektronske naprave nas odtujujejo od narave. Če nas zanima, ali bo dež, namesto da bi pogledali v nebo in ocenili oblake, kot smo to počeli nekoč, gledamo, kaj piše na telefonu.

Pametne naprave nas odtujujejo tudi od soljudi, celo od bližnjih. Namesto da bi se pogovarjali s prijatelji, s katerimi se dobimo na pijači, družno gledamo vsak v svoj telefon. Podobno se dogaja v družini. Zabubljeni v virtualni svet se ne zmenimo več za človeka, ki sedi poleg nas. Nič čudnega, da smo v življenju nesrečni!

Digitalizacija vpliva na naše možgane, da se polenijo. Namesto da bi prebrali knjigo, se raje odločimo za lahkotnejši ogled videoposnetka na YouTubu ali za računalniško igrico. Resda na spletu lahko tudi beremo, toda besedila na elektronskih zaslonih beremo precej manj natančno kot besedila, natisnjena na papir. Zapovrh so spletna besedila zaradi narave medija napisana v precej siromašnejšem slogu kot knjige. Ko brskamo po spletu, se možgani navadijo brati samo površinsko, brez poglabljanja v vsebino. In ker vemo, da lahko podatke kadarkoli poiščemo po Googlu, si jih niti ne trudimo več zapomniti. Sicer pa bi si tudi težko zapomnili vse, na kar »nasrfamo« na spletu, saj je informacij absolutno preveč in zaradi površinskega branja težje ocenimo, ali so podatki bolj ali manj pomembni. Zaradi bombardiranja z informacijami težje vidimo celo sliko, v glavi imamo kaos, to pa vpliva na našo zmožnost odločanja.

Stalna uporaba digitalnih naprav vpliva na naše zdravje. Zasloni ne škodijo le na našemu vidu. Raziskave kažejo, da izpostavljenost sevanju elektronske naprave povzroča težave s spanjem, saj utripanje modre svetlobe ekrana vznemirja možgane.

Če smo nagnjeni k odvisnosti, se nam lahko zgodi, da postanemo z zasloni zasvojeni. Obstajajo primeri digitalnih zasvojencev, ki se niso zmožni odlepiti od računalnika in raje odvajajo v plenice, kot da bi šli na stranišče. Starostna meja nekemičnih odvisnosti se vztrajno znižuje in med digitalnimi zasvojenci je čedalje več mladostnikov in otrok, opozarja Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica:

»Vse več je otrok in mladostnikov, ki se zelo dobro počutijo v virtualnem svetu in tam rešujejo svoje težave. Potrditev v virtualnem svetu jim onemogoča, da bi se v resničnem življenju znašli. Kdor jih vleče v realen svet, je za tiste, ki so zasvojeni, sovražnik. /…/ Od sto zasvojenih z drogo so trije nasilni, od stotih zasvojenih z igricami, družbenimi omrežji in podobnim pa je nasilnih 37. Gre za silovit pojav nasilja v družini, ki ga nismo zaznavali in je zelo skrb vzbujajoč.«

Če se gremo pospešeno digitalizacijo, bi morali poiskati sistemsko rešitev za preventivo na področju nekemične zasvojenosti.

Eden najučinkovitejših »protistrupov«, ki preprečuje nastanek digitalne odvisnosti in posledične zasvojenosti z zasloni, je načrtno privzgajanje navade branja knjig, zlasti resne literature.

Povečana poraba energije

Pospešena digitalizacija s sabo prinaša povečano porabo energije. Vse elektronske naprave delujejo na elektriko. Spletni strežniki, ki jih uporabljamo za gostovanje spletnih strani ali hranjenje podatkov v oblaku, za svoje delovanje in hlajenje porabijo ogromne količine energije. Ob robu velja omeniti, da je daleč najbolj energetsko potratna strojna oprema, omogoča delovanje sistema kriptovalut.

V času, ko se soočamo z energetsko krizo, je tovrstno razmetavanje z energijo povsem neekološko. Zato bi se bilo treba digitalizacije lotevati premišljeno in jo uvajati le tam, kjer je to smiselno in koristno – pa ne za pametne naprave in umetno inteligenco, temveč za ljudi.

Kratka življenjska doba digitalnih nosilcev

Digitalizacija je neekološka tudi iz vidika kupov težko razgradljivih ali nerazgradljivih odpadkov (npr. izrabljenih baterij), ki jih pušča za sabo. Hkrati pa izdelava baterij zahteva veliko energije.

Digitalne naprave in elektronski nosilci podatkov imajo razmeroma kratko življenjsko dobo. To pomeni, da se že po nekaj letih uporabe pokvarijo. Še pogosteje pa zastarijo oz. postanejo neuporabni zaradi bliskovitega napredovanja tehnologije.

Nekoč nam je računalnik lahko služil deset, dvanajst let. Danes računalniška tehnologija napreduje tako hitro, da je prenosnik ali pametni telefon treba menjati že vsakih nekaj let. Če strojno opremo (angl. hardware) s skrbnim ravnanjem nekako še lahko ohranimo, da preživi pet let, naprava postane neuporabna zaradi nove programske opreme (angl. software).

Primer: Sama bi pametni telefon, kupljen leta 2015, z veseljem uporabljala še naprej, ker je dobro ohranjen, vendar na njem ne deluje skorajda nobena aplikacija več. In ker si moram po novem za uporabo kreditne kartice naložiti posebno aplikacijo, ki deluje le na novejših napravah, sem bila prisiljena v nakup novega telefona, sicer ne bi več mogla kupovati knjig v tujini …

Tudi elektronski nosilci podatkov novejše izdelave le redko zdržijo več kot deset let. Tisti, ki smo na svetu že pol stoletja, se iz devetdesetih let 20. stoletja še spomnimo disket (angl. floppy disk), ki so jih na prelomu tisočletja začele nadomeščati zgoščenke (angl. CD, compact disk). Danes si ne znamo več predstavljati življenja brez ključkov (angl. pen drive) in zunanjih diskov (angl. external drive). V zadnjem času se uveljavlja hranjenje podatkov v oblaku (angl. cloud), ki pa, kot rečeno, gotovo ni ekološko, ker hlajenje strežnikov zahteva ogromne količine energije.

Iz vidika dolgotrajnosti, porabe energije in razgradljivosti je knjiga v papirni obliki precej bolj ekološka in trajnostna, kot so digitalne naprave in nosilci.

Brezposelnost zaradi umetne inteligence

Ker umetna inteligenca vse bolj napreduje, se je začel krepiti mit o tem, da umetna inteligenca zna početi reči enako dobro ali celo bolje kot človek – torej da lahko nadomesti človekovo delo.

To v primeru ustvarjalnih procesov nikakor ne drži. Umetna inteligenca je lahko še tako napredna, vendar njen izdelek nikoli ne bo tako kakovosten, kot če bi ga izdelal vrhunski strokovnjak na svojem področju. Na primer, umetna inteligenca ne bo nikoli kvalitetno prevedla leposlovne knjige. Zakaj? Ker stroj ne more nadomestiti prevajalske intuicije ter zmožnosti presoje in povezovanja s širšim kontekstom, ki na prvi pogled ni očiten.

Poleg tega se pojavlja tudi etično vprašanje: Kako se bodo preživljali vsi tisti, ki zaradi umetne inteligence postajajo tehnološki presežek? Dejstvo je namreč, da umetna inteligenca odžira delovna mesta.

Nadzor in cenzura

Virtualno okolje je precej lažje obvladovati kot resnični svet in precej lažje ga je tudi zlorabiti za nadzor in cenzuro. Mora se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj se ekscesna vsesplošna digitalizacija oblastem sploh zdi potrebna. (Gl. npr. afero, v kateri je bilo razkrito sodelovanje med Twitterjem in ameriškimi oblastmi, in razkritje dr. Shive Ayyaduraia, ki kaže, da ima Facebook posebna »zadnja vrata« za vladne uradnike in povezave med družabnim medijem in oblastjo.)

O tem, kako se lahko izognemo negativnim učinkom digitalne tehnologije, lahko izveste v članku Digitalna higiena, ki bo objavljen prihodnji teden.

Literatura

Mitja Marussig: Terapevt: “Najmlajši, ki smo ga obravnavali, je imel osem let, bil je zasvojen z igricami”. Novice Svet 24, 6. 10. 2022. https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/633d84fd969ba/digitalna-zasvojenost-ze-pri-otrocih-mlajsih-od-desetih-let

Miha Kramli: “Z ekrani smo posegli v otroške zibelke.” Radio Ognjišče, 19. 10. 2022. https://radio.ognjisce.si/sl/255/oddaje/35210/miha-kramli-z-ekrani-smo-posegli-v-otroske-zibelke.htm

NIKAR TEHNOLOGIJE OTROKOM PRED TRETJIM LETOM! Strokovnjak Miha Kramli o tem, kaj tablica povzroči možganom (VIDEO). Regional, 14. 4. 2022. https://www.regionalobala.si/novica/nikar-tehnologije-otrokom-pred-tretjim-letom-strokovnjak-miha-kramli-o-tem-kaj-tablica-povzroci-mozg

Klavdija Miko: Miha Kramli: Danes je v družini na prvem mestu ekran, ne več človek. Ona Plus, Delo, 27. 9. 2021. https://arhiv.onaplus.delo.si/miha-kramli-danes-je-v-druzini-na-prvem-mestu-ekran-ne-vec-clovek

Miha Kramli: Nedeljski dnevnik: Pred ekranom v plenicah. Dnevnik, 25. 11. 2020. https://www.dnevnik.si/1042944064/slovenija/nedeljski-dnevnik-pred-ekranom-v-plenicah

Koristni spletni viri

Varni na spletu (opisi spletnih prevar in nasveti): https://www.varninainternetu.si/

SI-CERT (prijava incidenta): https://www.cert.si/

Safe.si (nasveti glede varnosti na spletu): https://safe.si/

Spletno oko (prijava nezakonitih vsebin): https://www.spletno-oko.si/

Foto: Victoria Heath (Unsplash)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si