Knjiga krepi vez med otrokom in starši

Čas branja: 4 min.

Eden najučinkovitejših načinov krepitve vezi med otrokom in starši sta skupno branje knjige pred spanjem in pogovor o prebranih knjigah. Na razvoj otrokovih kognitivnih, zlasti jezikovnih zmožnosti pa blagodejno vpliva tudi pripovedovanje zgodb.

Pomen vezi z bližnjimi

Ni treba biti strokovnjak, da bi vedeli, da otrok za zdrav razvoj potrebuje interakcijo z ljudmi okoli sebe. Ker je človek družbeno bitje, so odnosi ključnega pomena pri oblikovanju osebnosti. Za razvoj zdrave osebnosti (in zdrave samopodobe) je pomembno, da je otrok od bližnjih deležen ljubeče pozornosti in naklonjenosti, hkrati pa se skozi odnose z drugimi nauči, kje so meje, kar mu daje občutek varnosti. Skratka, bistvo človeka je, da z drugimi vzpostavlja odnose in intimne vezi.

To, kakšne odnose posameznik oblikuje v otroštvu, pogosto zaznamuje njegovo odraslo življenje. Še posebej pomembne so vezi, ki jih otrok vzpostavi s starši in sorojenci v primarnem okolju družine, zato jih je treba skrbno negovati.

Vez z otrokom lahko krepimo s pomočjo skupnih aktivnosti s knjigo. Te imajo na otrokov razvoj izjemno blagodejen učinek, saj mu ne le vlivajo občutek bližine in sprejetosti, temveč spodbujajo razvoj njegovih kognitivnih, zlasti jezikovnih zmožnosti. Za vse dejavnosti, povezane s knjigo, je značilno, da združujejo prijetno s koristnim.

Skupno branje pred spanjem

Skupno branje pred spanjem lahko zasnujemo kot ritual, ki ga brez težav vključimo v večerno rutino priprave na spanje. Potem ko se umijemo, smuknemo v posteljo in se pocrkljamo s knjigo v roki. Knjige se namreč skupaj ne da brati drugače, kot da ležimo drug ob drugem in se stiskamo.

Otroka bližina mame ali očeta veseli, ker je rad v njuni bližini. Pomirja ga tudi interakcija z njima, saj jima med branjem lahko zastavlja vprašanja ali se vključuje v branje, tudi če še ne zna brati, npr. tako da knjigo, ki so mu jo starši že večkrat brali, »bere« sam in po spominu rekonstruira zgodbo. Materin ali očetov glas ga pomirja in navdaja z občutkom varnosti, zato se lažje umiri in potone v sen.

S tem smo odgovorili na vprašanje, zakaj se nadomestki za skupno branje, npr. pravljica, predvajana z digitalnega nosilca ali iz spletne knjižnice, kot je Youtube, ne morejo kosati s pozitivnimi učinki skupnega branja. Posneta pravljica otroku ne omogoča interakcije z ljubljeno osebo.

Čeprav smo po delovnem dnevu utrujeni, da komaj še gledamo, je skupno branje pred spanjem zelo dobra naložba, saj zahteva razmeroma malo časa, predvsem pa z njo ubijemo več muh na en mah: z otrokom se kvalitetno družimo, tako da razvijamo njegov kognitivni aparat, hkrati pa branje otroka umiri in pripravi na spanje.

Pogovor o knjigah

Prednost skupnega večernega branja je tudi ta, da se z otrokom lahko o prebrani knjigi pogovarjamo. Branje knjige nas povezuje podobno kot vse druge skupne dejavnosti. Pogovarjamo se lahko kadarkoli in kjerkoli in povsem mimogrede, tudi če imamo polne roke in tudi če hodimo ali počnemo kaj drugega, npr. kuhamo ali pospravljamo.

Pogovor je najpomembnejši način negovanja intimnih vezi, saj temelji na dialogu. Bistvo dialoga namreč ni izmenjava informacij, kot bi si morda mislil kak racionalist, temveč to, da si v pogovoru delimo izkušnje, spoznavamo drug drugega in se zbližujemo, hkrati pa se seveda naučimo poslušati sočloveka.

Obenem se skozi pogovor učimo izražati lastne misli, občutke, čustva in premisleke pa tudi argumentirati svoje trditve. Kadar se pogovarjamo z drugimi, torej razvijamo svoje retorične zmožnosti. Pri pogovoru z ljudmi, ki ne sodijo v krog naših najbližjih, ali v javnosti pa se seveda tudi učimo rabe ustreznega jezikovnega koda glede na posamezni govorni položaj.

Kombinacija branja knjige in pogovora o knjigi je najboljši način za razvijanje človekovih spoznavnih in jezikovnih kompetenc. Branje namreč pripomore k »polnjenju jezikovnih baterij«, saj pri njem obnavljamo besedišče in spoznavamo nove besede. Pogovor pa možgane stimulira tako, da vse na novo naučeno lahko uporabimo v novem kontekstu, nakar od sogovorca takoj dobimo povratno informacijo.

Pripovedovanje

Tudi pripovedovanje zbližuje pripovedovalca in poslušalca, obenem pa krepi našo zmožnost zbranega poslušanja. Kajpada lahko pripovedujemo ob katerikoli uri, vendar se bom osredotočila na primer dobre prakse: pripovedovanje lahko uporabimo kot ritual, ki pomaga umiriti otroka med pripravo na jutranji odhod od doma.

Prijateljica ima zelo živahnega otroka, ki ima včasih napade trme, zato ga je težko obvladovati. Ker pa rad posluša zgodbice, mu mamica vsako jutro med oblačenjem za v vrtec pripoveduje. Včasih mu pripoveduje zgodbo iz knjige, ki sta jo skupaj prebrala, včasih mu pove zgodbo iz resničnega življenja, včasih pa si jo kar izmisli. Otrok jo posluša z velikimi očmi in pri tem celo sam pomaga pri oblačenju – zdi se, da se oblači skoraj nezavedno, tako zelo je zatopljen v poslušanje.

S tem ko je pripovedovanje spremenila v jutranji ritual, je prijateljica prelisičila otrokove možgane, da so pozornost usmerili v prijetno dejavnost – poslušanje zanimive pripovedi. Resda je treba imeti pripovedovalski talent, toda vaja dela mojstra, zato se otresite treme in se smelo prelevite v pripovedovalca! Otrok vas bo gotovo z veseljem poslušal, saj je medtem, ko vas posluša, z vami povezan.

Mladostnikovo branje pred spanjem

Ko otroci pridejo v puberteto, potrebujejo več zasebnosti, zato jih je praktično nemogoče prepričati v skupno branje pred spanjem. To potrebo mladostnikov velja spoštovati, edino, kar lahko naredimo, je, da jim damo vedeti, da smo jim na voljo, če bi nas morda rabili.

Dobra novica pa je, da jim večerni red, vzpostavljen z rituali v otroštvu, lahko pomaga pri higieni spanja tudi v adolescenci. Če so od malih nog vajeni skupnega branja pred spanjem, se bodo precej verjetneje v posteljo odpravili s knjigo tudi med puberteto in zato mirneje in lažje zaspali.

Resda je treba upoštevati, da pubertetnikom nagaja bioritem, saj zvečer niso zaspani in se zato težko zgodaj zbudijo, kar se bo verjetno poznalo tudi pri večernem branju. Vendar je gotovo bolje, da pred spanjem berejo knjigo, kot pa da gledajo v zaslon računalnika ali pametnega telefona, od katerega se je težko odlepiti. Kvaliteta spanca je neprimerljiva.

Če se že kot otroci navadijo na digitalno higieno – torej da si ob določeni uri izklopijo digitalne naprave, da jih ne morejo več motiti in jim razprševati pozornosti – mladostniki to navado lažje ohranijo tudi potem, ko odrastejo.

Vsi smo otroci po srcu

Vse zgoraj opisane metode seveda delujejo tudi pri odraslih. Še posebej si velja zapomniti tisto o digitalni higieni. 😉

Foto: Kelly Sikkema (Unsplash)

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si