Kako so epidemijo koronavirusa uspešno zajezili v Tajvanu (2)

Čas branja: 4 min.

Tainan, 15. marca 2020

Ne pozabite, da januarja še nihče ni vedel za virus, živeli smo v veliki negotovosti. Totalitarna Kitajska je informacije zamolčevala (pretresljiva je usoda kitajskega zdravnika Lija Wenlianga, ki je na neznani virus opozoril že decembra in bil označen za »sovražnika države«). Svetovna zdravstvena organizacija je bila o valu pnevmonije neznanega izvora v Wuhanu obveščena šele 31. decembra 2019.

Še isti dan so v tajvanskem glavnem mestu Tajpej sklicali zdravstveni posvet. Pri potnikih neposrednih letov iz Wuhana so preverjali, ali imajo visoko temperaturo in morebitne znake oteženega dihanja. Že 5. januarja so pričeli z iskanjem vseh, ki so bili v Wuhanu v predhodnih 14 dneh in so imeli vročino ali znake infekcije zgornjih dihal.

Takrat seveda testa za neznani virus še niti ni bilo. Zato so sumljive primere testirali za skupno 26 virusov, vključno s sarsom in drugimi respiratornimi boleznimi. Ljudje s simptomi so bili v karanteni. Zdravstveni delavci so jih obiskovali na domu. Presojali so, ali je potrebna bolniška oskrba. V naslednjih tednih so opazovanje ovrednotili.

Sedemindvajsetega januarja je padla odločitev, da podatke Nacionalnega sistema zdravstvenega zavarovanja primerjajo s podatki imigracijskih uradov, matičnega registra in registra prijav tujcev. Tako so lahko identificirali praktično vse, ki so bili v zadnjih 14 dneh na rizičnih območjih. Nacionalno zdravstveno vodstvo v kriznih razmerah (NHCC – National Health Command Center) je za oblikovanje tega sistema potrebovalo en dan.

Po zaslugi natančnega načrta in pravočasnega odziva so razmere ostale pod nadzorom. Petnajstega januarja – dva tedna, preden je izbruh infekcije za globalno krizno situacijo razglasila WHO – je Tajvan ustavil izvoz zaščitnih mask in respiratorjev do dopolnitve lastnih zalog. NHCC je postalo koordinacijsko središče, pod katerim deluje tudi novonastalo Centralno vodstvo za primer epidemije (CECC – Central Epidemic Command Center). Tajvan je za dva tedna podaljšal počitnice, povezane s praznovanjem kitajskega novega leta, ko je bila nevarnost največja. Tedaj je več sto tisoč ljudi potovalo v epicenter okužbe, na Kitajsko, in nazaj. Družine so se obiskovale po vsej državi. Ministrstva, odgovorna za delovanje gospodarstva, so nemudoma uvedla stimulacijske ukrepe za ranljivejše panoge, zato so gospodarske izgube v Tajvanu minimalne. Tajvan kmetov, obrtnikov in podjetnikov ne obremenjuje z birokracijo, nasprotno, podpira jih z ugodnostmi, zlasti lokalno malo podjetništvo, kar je v tovrstnih situacijah neprecenljivo.

Ta demokratična država, ki je med krizo s koronavirusom celo izvedla predsedniške volitve, se uspešno bori proti epidemiji in je v precejšnji meri preprečila širjenje okužb. Prebivalstvo in strokovnjaki nikoli niso označili nobenega ukrepa za alarmantnega ali neustreznega, in to niti v prvih dneh, ko so bile priporočene zaščitne maske, čeprav niso našli še nobenega primera okužbe.

Fascinantna je bila tudi profesionalnost pri obveščanju. Bilo je stvarno, pomirjajoče. Minister za zdravje Chen Shih-chung je že na samem začetku govoril odkrito in povedal, da je kljub vsem uspehom prenašanje med prebivalstvom srednjeročno neizogibno. In današnji rezultat? Do marca je bilo 48 primerov obolelih, vključno z eno smrtjo (pacient je imel resne zdravstvene težave), nekateri pacienti pa so že okrevali. Okužil se ni niti en zdravnik. Trije okuženi iz vrst zdravstvenega osebja so prišli v stik s pacientom, ki so ga v bolnišnico pripeljali zaradi druge bolezni, torej brez očitnih simptomov prehlada, pozneje pa so ugotovili, da je bil okužen.

Na začetku februarja so povečali izdatke za raziskave cepiva proti koronavirusu. V javnem potniškem prometu in povsod drugod, kjer se gnete veliko ljudi, skorajda ni bilo videti nikogar brez zaščitne maske. Poleg tega že več let obstaja zelo učinkovit sistem javne higiene, vključno z javnimi stranišči na vsaki postaji podzemne železnice, ki so brezplačna, z zgledno vzdrževano čistočo in dezinfekcijskimi sredstvi.

Nasploh je Tajvan med prvo deseterico držav z najučinkovitejšim sistemom zdravstvene oskrbe. Zato je velika škoda, da januarja zaradi pritiskov češke vlade ni prišlo do srečanja predsednika češkega senata s tajvanskimi oblastmi, ki bi lahko bilo vsestransko plodno.

Mikrosituacija, ki jo dobro kaže Tajvan: ko je imela država dovolj zaščitnih mask, jih je v okviru humanitarne pomoči pošiljala na Kitajsko. Torej v državo, ki Tajvanu zanika pravico do obstoja in mu skozi vojaška usta kitajskega predsednika grozi z vojaško invazijo. Tajvan je že predtem brezplačno (!) podaril več sto tisoč zaščitnih mask Avstraliji (med požarom) ali državam, v katerih je prišlo do izbruha vulkana. Kolikor vem, se češka vlada na januarski poziv o humanitarni pomoči Kitajski ni odzvala, z obrazložitvijo premierja, da zaloge zaščitnih mask potrebujemo za češke državljane, zdaj pa se je pokazalo, da je bila to zgolj gesta in gola laž – zaščitnih mask in respiratorjev nimajo niti češki zdravniki.

Organizacija WHO obravnava Tajvan kot visoko rizično območje ne glede na realnost. Samo zaradi politike in sklepanja poslov, kajti s Tajvanom ravnajo kot s Kitajsko, z vsemi posledicami, kar jih to ima, na primer v zvezi z omejevanjem potovanj državljanov. Hkrati je WHO zavrnila dostop države do ukrepov mednarodne pomoči (saj mora vse te ukrepe potrditi totalitarni Peking).

Tu nikoli ni bilo panike, pa tudi ne pretiranega optimizma, preprosto je napočil čas previdnosti. In vsa priporočila so bila predvsem psihološkega pomena, ljudje niso imeli občutka nemoči. Primere okužbe v Evropi in skoraj povsod zunaj Azije so povzročili ljudje, ki so v države pripotovali z letalom in ki bi jih teoretično gledano lahko pravočasno preverili. Virusa ne bo zaustavila nobena meja in nobena brzostrelka, to ni kitajski, temveč človeški virus, zahteva skupno ukrepanje in solidarnost vseh držav. Lokalni krizni štab strokovnjakov je skrbel za to, da bi se življenje nadaljevalo normalno, saj panika in stres zgolj oslabita človeški organizem in njegov imunski sistem.

Prevedla Tatjana Jamnik

Besedilo je bilo prvič objavljeno v reviji Razpotja 39: Hierarhije.