Kako izvedemo spletni bralni klub

Čas branja: 5 min.

Čeprav se spletno pomenkovanje še zdaleč ne more primerjati s klepetom v živo, nas nova realnost z omejitvami gibanja in druženja sili v razvijanje alternativnih načinov izvajanja projektov in zlasti ohranjanja stikov z bralci. Spletni bralni klub je idealen za premostitev omejitve fizičnega srečevanja. Na kaj je treba paziti pri snovanju spletnega bralnega kluba in kako ga najlažje izvedemo?

Ob razglasitvi karantene zaradi izbruha pandemije covid-19 smo večino svojih dejavnosti preselili na splet, da bi lahko ohranili človeški stik vsaj virtualno. Ob uporabi spletnih orodij smo odkrivali njihove prednosti in pomanjkljivosti. Pri KUD Police Dubove smo selitev v digitalno okolje izvedli dokaj gladko, saj smo zaradi razseljenosti ekipe po več državah vajeni dela na daljavo. Poleg tega pa smo imeli tudi to prednost, da smo nekaj mesecev pred karanteno v okviru projekta Migracije v resničnosti, ki poteka zahvaljujoč programu Evropske unije Ustvarjalna Evropa, že začeli izvajati Spletni bralni klub. Gre za prvi bralni klub v Sloveniji s spletnimi pogovori o knjigah. Odtlej smo nabrali že kar nekaj praktičnih izkušenj z izvedbo pa tudi s spletnim pridobivanjem udeležencev, ki jih z veseljem delim z vami.

Ob snovanju spletnega bralnega kluba si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja:

  1. Kdo je naša publika? Jo že imamo ali pa jo bomo pridobivali na novo?
  2. Če publike še nimamo, po katerih kanalih bomo prišli do ciljnih skupin?
  3. Kako bomo komunicirali z udeleženci?
  4. Katero aplikacijo bomo uporabljali za izvedbo spletnih srečanj?
  5. Kako bomo udeležencem nudili tehnično pomoč?

Publika

Delo z obstoječo publiko

Če imamo obstoječi bralni klub, ki v običajnih razmerah poteka v živo, in že imamo zbrane njihove e-naslove (vključno s soglasjem za pošiljanje e-pošte v zvezi z bralnim klubom), lahko v kriznih razmerah udeležencem predlagamo začasno srečevanje na spletu. Obenem jih moramo seveda povprašati, ali sploh razpolagajo s primerno tehnično opremo (računalnik, pametni telefon, tablica). Če tehnično opremo imajo, moramo še posebej starejše vprašati, ali imajo v bližini koga (npr. otroka, vnuka), ki bi jim lahko pomagal pri njeni uporabi, če bi imeli kake težave.

Skupino lahko k spletnemu srečevanju spodbudimo tudi tako, da vsaj na začetku vsakega posebej pokličemo po telefonu in mu osebno svetujemo v zvezi z namestitvijo in prvo uporabo izbrane aplikacije za spletne konference.

Pridobivanje nove publike

Če želimo zasnovati spletni bralni klub, za katerega še nimamo publike, si moramo izbrati kanale, po katerih bomo nagovarjali ciljne skupine in tako pridobivali udeležence. Potencialne udeležence bralnega kluba lahko pridobivamo npr. po družabnih omrežjih, po e-obvestilniku knjižnice, z objavami v napovedniku knjižnice ali občinskem glasilu itn. Za to žal ni recepta, uporabiti moramo vso iznajdljivost, kar je premoremo, pri čemer nam bo gotovo v pomoč poznavanje lokalne skupnosti pa tudi posameznikov ali organizacij v lokalni skupnosti, ki bi nam lahko pomagali pri širjenju glasu o spletnem bralnem klubu.

Še preden pričnemo s promocijsko akcijo, se moramo odločiti, kako bomo zbirali prijave. V vabilu lahko navedemo svoj e-naslov in prijave zbiramo po e-pošti. Lahko pa se odločimo za pripravo spletnega obrazca (npr. Google Forms ali kak drugi ponudnik vprašalnikov), v katerem osebe, ki se prijavljajo, prosimo za e-naslov (za pošiljanje obvestil) in telefonsko številko (za primer tehničnih težav). Pri spletnih obrazcih se držimo načela, da pobiramo le tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebujemo za nemoteno izvedbo spletnega bralnega kluba (npr. poštnega naslova za izvedbo spletnega bralnega kluba zagotovo ne potrebujemo).

Tehnična oprema in veščine

Pri organizaciji spletnih dogodkov moramo upoštevati, da vsi udeleženci niso enako vešči uporabniki računalnikov in pametnih telefonov. Zato moramo pripraviti navodila za uporabo izbrane spletne aplikacije in izvesti testno spletno konferenco, na kateri bomo nudili tehnično pomoč oz. udeležencem svetovali v primeru tehničnih težav.

Zelo pomembno je, da najprej sami dobro preučimo in pretestiramo aplikacijo, ki smo si jo izbrali za izvedbo spletnih srečanj. Preberimo si navodila, ki jih je pripravil ponudnik aplikacije, in sestavimo napotke za udeležence našega bralnega kluba. Navodila naj bodo v slovenščini ter kratka, jasna in jedrnata.

Skozi podrobno preučevanje ponudnikove tehnične dokumentacije in pripravo kratkih navodil za člane našega bralnega kluba se lahko sami dodobra seznanimo z aplikacijo. Ob sestavljanju navodil si vzemimo čas tudi za podrobno testiranje aplikacije, da jo bomo čim bolj obvladali, saj bomo morali v zvezi z njeno uporabo svetovati udeležencem.

Ko so navodila pripravljena, se lahko lotimo naslednje stopnje testiranja, tako da prosimo za pomoč sodelavca ali prijatelja. Pošljemo mu svoja navodila in povezavo za spletno konferenco, pri čemer ga prosimo za povratno informacijo o tem, ali so navodila dovolj jasno napisana in ali je imel pri pridruževanju spletni konferenci kake težave. Na podlagi pripomb izpopolnimo navodila in jih testiramo še z drugimi prijatelji ali sodelavci.

Primer navodil za pridružitev spletni konferenci »

Izbira aplikacije za spletne konference

Dandanes obstaja malo morje aplikacij za izvedbo spletnih konferenc, npr. Google Meet, Zoom, Skype itn. Katera je najprimernejša za spletni bralni klub?

Kriteriji izbire

  1. Ker je spletna komunikacija v primerjavi s pogovorom v živo precej omejena (težje steče, ker ne moremo uporabljati fizičnih kanalov, ki jih zaznavamo nezavedno), mora aplikacija za spletni bralni klub vsekakor omogočati videopogovor, da udeleženci lahko uporabljajo tudi vid, ne le sluh.
  2. Pri izbiri aplikacije se moramo zavedati, da nas tudi pri tem zavezuje GDPR (Splošna uredba o varovanju podatkov), kar pomeni, da moramo uporabnike seznaniti s tem, da z uporabo aplikacije morebiti razkrivajo nekatere svoje osebne podatke (npr. e-naslov, ime in priimek).
    Pri KUD Police Dubove smo pri izbiri aplikacije za spletne konference sledili glavnemu vodilu GDPR, ki pravi, da od uporabnikov pridobimo čim manj osebnih podatkov oz. samo tiste, ki so nujni za izvedbo določenega postopka. Zato dajemo prednost aplikacijam, ki se odpirajo v brskalniku, ne da bi se bilo treba prijaviti v sistem z e-naslovom, seja pa se konča, ko zapremo brskalnik.
  3. Aplikacija mora biti dovolj preprosta in intuitivna za uporabo, da se je hitro priuči vsak, še tako nevešč uporabnik računalnika ali pametnega telefona. Takšna aplikacija nam bo prihranila čas pri sestavljanju navodil in precej sivih las pri izvedbi, saj pri preprosti aplikaciji lažje predvidimo vzrok morebitnih tehničnih težav, ker jih je manj kot pri zapletenih aplikacijah.
  4. Upoštevati moramo, da nekateri niti nimajo računalnika, pač pa uporabljajo pametni telefon. Povrhu vsega pa imajo digitalne naprave različne operacijske sisteme (Windows, iOS, Linux, Android ipd.). Zato je pomembno, da izberemo aplikacijo, ki deluje na različnih operacijskih sistemih, tako na računalniku ali prenosniku kot na pametnem telefonu ali tablici.
  5. Priporočljivo je tudi, da aplikacija deluje tudi na nekoliko slabših internetnih povezavah in na malce manj zmogljivih napravah, saj vsi bralci nimajo najnovejših tehničnih pridobitev. Izberimo aplikacijo, ki na napravi ne zavzame veliko prostora in ki ne obremeni preveč pomnilnika (RAM) naprave, na kateri se uporablja.

Skratka, pri izbiri aplikacije vedno imejmo pred očmi uporabnika, ki ni vešč uporabe tehnične opreme in ki ne razpolaga z najbolj zmogljivim računalnikom.

Predvsem pa mora biti aplikacija blizu nam samim, saj jo bomo morali poznati do obisti, če hočemo nuditi tehnično pomoč drugim.

Preizkušene aplikacije

Preizkusili smo tri aplikacije za spletne konference, ki smo jih ovrednotili po zgornjih kriterijih.

Zoom:

  • pri brezplačni različici je spletna konferenca omejena na 45 minut
  • uporabnik mora ustvariti račun (in podati osebne podatke)
  • aplikacija v brskalniku ne deluje dobro, treba si jo je namestiti na trdi disk
  • aplikacija je precej zapletena za uporabo, saj ima ogromno funkcij
  • zaradi velikega števila funkcij se poveča možnost tehničnih težav

Skype:

  • uporabnik mora ustvariti račun (in podati osebne podatke)
  • aplikacijo si je treba namestiti na trdi disk računalnika
  • zasede veliko prostora in požre precej spomina v pomnilniku (RAM), zato je primernejša za zmogljivejše naprave

Google Meet:

  • povabljeni udeleženec lahko sodeluje, ne da bi se prijavil v Googlov račun (tj. ni mu treba podajati osebnih podatkov)
  • ne zahteva nameščanja na računalnik, saj deluje v brskalniku
  • aplikacija na pametnem telefonu zasede razmeroma malo prostora
  • je preprosta za uporabo, zato se je hitro privadi vsak, še tako nevešč uporabnik
  • solidno deluje tudi na manj zmogljivih napravah
  • je brezplačna (vsaj v času pandemije)
  • dolžina spletne konference je neomejena
  • možnih tehničnih težav je malo, zato so obvladljive

O tem, kako ustvarimo spletno konferenco z Googlovo aplikacijo Meet, si lahko preberete v članku Kako se uporablja Google Meet.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

Samozaložba.si