Kot pojasnjujeta Michel Foucault in Giorgio Agamben, je biopolitika oblastna politika manipuliranja teles državljanov za nezakonite politične interese. Oblast si vzame pravico in moč odločanja nad življenjem in smrtjo ljudi ter jim s tem vsili svojo avtoritarno suverenost, nadoblast nad temeljnimi zakoni in ustavo.
Doktrina šoka
V skladu z naukom doktrine šoka zlorablja naravno katastrofo, epidemijo za vzpostavitev nezakonitega izrednega stanja, ki državljanom odvzame temeljne pravice, zajamčene z ustavo (npr. pravico do referenduma, pravico do mirnega demonstriranja v javnosti itd.) in svoboščine (prepoved gibanja, zapiranje državnih mej, občin, šol, kulturnih in športnih prizorišč, osamitve v bolnišnicah, v domovih za ostarele, ki močno spominjajo na jetnišnice in koncentracijske taborišča, podobne kot med vojno v Begunjah ali Rižarni), policijska ura, uvedba nezakonitih uredb in podelitev pooblastil policiji, vpeljava policijske države, nezakonito preganjanje in kaznovanje državljanov, napadi na tožilstvo, sodstvo, računsko razsodišče, blokiranje medijev, RTV Slovenija, STA, Radia Študent, izrabljanje stanja za nezakonito prisvajanje vplivnih položajev v družbi in gospodarstvu itn.).
Smrt kot postavka za perpetuiranje krize
Epidemijo oblast izrablja z zlorabo zdravstvenih ukrepov, onemogočanjem učinkovitih posegov strokovnih zdravstvenih služb in epidemično krizo z nelegalnimi dekreti ne samo načrtno podaljšuje, ampak celo plansko stopnjuje krizo, zaradi katere ljudje vedno bolj umirajo.
Ni naključje, da je predsednik vlade prevzel tudi ministrstvo za zdravstvo. Smrt je načrtna vladna postavka za perpetuiranje krize. Soočanja s krizo ne usmerja nacionalni inštitut za zdravje, ampak ad hoc neformalna skupina laikov pod pokroviteljstvom vlade, ki ne odgovarja nikomur. Vlada si jemlje nezakonito pravico razglašanja ukrepov mimo državnega zbora in mimo zakonodajnih postopkov. Načrtovano uničevanje oz. dopuščanje uničevanja človeških življenj je osnovni element vseh nasilnih avtoritarnih režimov, ki s pomočjo implementacije smrti vzdržuje izredno stanje in suvereno oblast nad zakoni.
Totalitarna biopolitika
Vse opisane značajke so tipične prvine totalitarne biopolitike, suverenega oblastnega sistema. Splošno znano je, da sta bila v ne tako davni preteklosti njegova najzloglasnejša primera stalinizem in nacizem. Na nürnberških procesih so tovrstno delovanje in zlorabljanje smrti v politične namene v nacizmu razglasili za zločin nad človeštvom, za kar so po koncu druge vojne kolovodje biopolitičnega avtoritarizma ustrezno obsodili in kaznovali, če se niso že prej dosledno v slogu svoje morilske nihilistične biopolitike ubili sami. Tega se ne sme pozabiti.
Zavedati se je treba, da noben režim ni večen, zato je treba že zdaj vse, ki nadoblastno vladajo, jasno opozoriti na sankcije, ki čakajo politične zločince, ki so s svojo biopolitiko avtoritarnega vladanja državo in njeno prebivalstvo pahnili na najgloblje dno epidemične krize na svetu samo zato, da so si s tem omogočili zadovoljevati svoj pohlep po oblasti, polaščanju javnih dobrin, nelegalnih dobičkih in brezobzirnih privilegijih, ki so si jih prisvojili, in pod pretvezo tako vodenega kriznega spopadanja z epidemijo, kot je zapisano zgoraj, okužbe načrtno še stopnjevali in podaljševali, ne pa jih omejevali.
Kaj se v resnici dogaja?
Izredno stanje, kot rečeno, ni bilo namenjeno omejevanju okužb, ampak blokiranju legitimnega družbenega življenja in onemogočanju možnosti legitimnega in legalnega državljanskega upora proti nasilni avtoritarni protiustavni vladi, kot je to jasno povedal odstopljeni minister za notranjo upravo z izjavo o policistih v bojni opremi in nabitim strelnim orožjem.
Naslovna fotografija: Ari Larissa Heinrich: Chinese Surplus: Biopolitical aestetics and the medically commodified body (2018).
Pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist, slikar, svetovni popotnik in književni prevajalec. Diplomiral iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem, doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ UP. Začetnik vrste umetniških gibanj in številnih umetniških ustanov ali festivalov. Ustanovni član odmevne umetniške glasbeno-literarne skupine IGNOR in dolgoletni predsednik Literarnega društva IA. Več »