Kultura medsebojnega poslušanja, pogovarjanja, živih družbenih stikov z empatičnim dopuščanjem drugačnosti sočloveka je v naši družbi dosegla dno. Poleg tega digitalna tehnologija ugrablja našo pozornost, avtonomijo in čas.
Vpliv digitalne tehnologije na otroke in mladostnike
Otroke in mladino virtualna resničnost digitalnih medijev spravlja v stisko:
- razpršuje jim pozornost, zaradi česar imajo učne težave,
- bombardiranje z idealiziranimi medijskimi podobami jim vceplja nizko samopodobo, zaradi česar, kot kaže anketa Safe.si, kar tretjina dijakinj razmišlja o plastični operaciji,
- družabna omrežja jih pehajo v odvisnost od zaslonov, neredko pa tam izkušajo tudi nadlegovanje in izsiljevanje,
- digitalne tehnologije jim odtegujejo živi stik s sovrstniki, zaradi česar se počutijo osamljene in razmišljajo o samomoru.
Oživimo tradicijo sproščenega pogovora o knjigah
Zato vas Zavezništvo za dvig ravni bralne kulture in kulture pogovora vabi, da tudi vi storite vse, kar je v vaših močeh, da bi ponovno oživili tradicijo sproščenega pogovora o knjigah:
- z lastnim zgledom – naj nas mladi vidijo s knjigo v rokah,
- naj knjiga ostane vidna v domačem in javnem okolju,
- berimo skupaj drug drugemu,
- predvsem pa organizirajmo bralne pogovore in ustanavljajmo bralne klube.
Pilotne izvedbe razrednega bralnega kluba so pokazale, da se osnovnošolci in srednješolci z vrstniki zelo radi pogovarjajo o knjigah, če lahko v sproščenem vzdušju povedo svoje misli. Enako pa seveda velja tudi za odrasle.
Pozitivni učinki branja in pogovora o knjigah
Branje in pogovor sta prva vaja v empatiji, razmišljanju, pozornosti, solidarnosti, poslušanju in argumentirani izmenjavi mnenj, pa tudi začetek digitalnega minimalizma, s katerim možganom vračamo poglobljeno pozornost.
Raziskave kažejo, da bi bila Država bralcev bolj strpna, miroljubna, empatična, celo bogatejša za vse in bolj zdrava.
Ko se pogovarjamo o knjigah, se pogovarjamo o vsem človeškem. Prav zato so sproščeni pogovori o knjigah najzanesljivejša pot do harmonične družbe.
Prednosti sproščenega pogovora o knjigah
Zakaj je dobro, da se mladi (in stari) o knjigah pogovarjamo sproščeno, brez strahu pred ocenami ali negativnim mnenjem drugih?
- Na ta način lahko odpiramo teme, o katerih se je sicer težko pogovarjati. Ker se pogovarjamo o knjigi in njenih junakih, bralci vzpostavimo potrebno distanco, hkrati pa se lahko izrazimo tako, da se skrijemo za knjigo in zgodbe njenih junakov. (Npr. ob Flaubertovi Gospe Bovary bi se lahko pogovarjali o želji živeti drugačno življenje, ki jo izkušamo, kadar se primerjamo s slavnimi osebami.)
- V skupinskem pogovoru o knjigi lahko ob soočenju svojega mnenja z razmišljanjem sovrstnikov problem uzremo skozi različne zorne kote in korigiramo svoja spoznanja.
- Kadar otrokom pustimo do besede, se počutijo sprejete in spoštovane, kar blagodejno vpliva na njihovo samopodobo in samozavest, posledično pa tudi na učni uspeh.
Pomagajmo otrokom in mladostnikom, da bodo lahko sami odkrili, kakšno uteho nam nudi branje literature, in se zavedeli, da nas pogovori z drugimi osrečujejo!
Pridružite se našemu zavezništvu pri prizadevanjih za ohranjanje branja in pogovora o prebranem med pripadniki vseh generacij!
Postani moderator bralnega kluba
Dipl. bibliotekarka specialistka in učiteljica slovenskega jezika. Že 35 let dela v knjižničarstvu, poleg tega ima 10 let novinarskih in uredniških izkušenj. Zadnjih 25 let je bila vodja knjižnice v Ivančni Gorici, v okviru katere je v krajevnem in vseslovenskem merilu organizirala številne knjižničarske, knjižnične, literarne in kulturne dogodke (mdr. idejna pobudnica Jurčičevega leta, vodja projekta za mlade Srečava se v knjižnici). Za svoje delo je prejela dve občinski nagradi. Je članica Zavezništva za dvig ravni bralne kulture in kulture pogovora. Vodi več bralnih klubov, po vsej Sloveniji predava o modelih knjižne in knjižnične vzgoje in o pasteh digitalnih zaslonov ter izvaja delavnice za ustanavljanje bralnih klubov. Knjižna priporočila objavlja na portalu Dobreknjige.si. Piše tudi didaktično-literarne slikanice za otroke. Več »