Bralni klubi so most do Države bralcev in boljše družbe: kako ustanovimo bralni klub

Čas branja: 9 min.

Bralni klubi krepijo vezi v skupnostih, ustvarjajo varni prostor spoštovanja in poslušanja. Ustvarjalno mišljenje, ki se razvija ob branju, je edino, kar lahko prinese spremembo v družbi. Številne in obsežne raziskave so navsezadnje pokazale, da bi bila Država bralcev bolj miroljubna, strpna, učena, celo bolj zdrava in bogatejša. V tem prispevku predstavljam vse korake, ki vam lahko pomagajo pri ustanavljanju bralnega kluba v vašem okolju.

Kako se prodaja branje

V knjižničarstvu delujem 35 let, kot bibliotekarka in kot vodja Knjižnice Ivančna Gorica, kjer z ekipo »prodajamo« branje. Ko prodajaš branje, sta tudi podjetje in dobiček drugačna. Razvili smo veliko produktov: t. i. modele knjižne in knjižnične vzgoje, akcije, PR-strategije, promocijske materiale, vendar je osnova vsega vedno, vedno – bralna klima, v kateri (ne) odraščamo.

Če je klima v družbi naklonjena branju in znanju, je velika verjetnost, da bo tudi otrok navado enostavno prevzel, kot odrasli pa jo potem razvijal oz. se k temu vrnil. Zato je prva kovačnica bralcev družina, druga šola, nato družba vsaj dveh prijateljev bralcev in nadalje bralni klubi. Brez knjige in vzgojitelja ni bralca, brez bralca ni knjigarn, knjižnic.

Na izposoji zgolj žanjemo plodove aktivnega vzgojnega dela z bralci, zato je najmanj, kar lahko storimo, to, da zunaj družine in šole ustanavljamo bralne klube. Pomena družbene klime se zavedam, saj sem iz generacije, ki so ji na police dobesedno pred nos postavili na metre knjižnih zbirk, kot so Zlata knjiga, Naša beseda itd., ne pa tablic.

Jurčičevo leto: ohranimo branje in bralne klube kot »v Jurčičevih časih«

Leto 2021 zaznamuje praznovanje Jurčičevega leta – praznujemo celo več obletnic. Letos mineva 140 let od Jurčičeve smrti in izdaje Rokovnjačev, 150 let, odkar je postal urednik časopisa Slovenski narod in 160 let od objave Pripovedke o beli kači. Vemo pa tudi, da je Jurčič bil tudi neumoren član Ljubljanske čitalnice, bralnih društev in ustanovitelj literarnega društva. Ob njegovi smrti so na čitalnici izobesili črno zastavo in prispevali številne vence, tudi s častnim čitalniškim znakom.

V času, ko je živel, so bile čitalnice v razcvetu, štejemo pa jih za nekakšne predhodnice bralnih klubov. Prav tako so temeljile na članstvu, v bralnih društvih so se pogovarjali o literaturi, knjigah, prihodnosti slovenskega jezika in slovenske knjige. Vse to nam ob spominu na rojaka, v podobnih razmerah, ko slovenski jezik izgublja uporabno vrednost, domoljubje upada, branje izpodrivajo moderni mediji, slovenski narod pa je razdeljen kot v Jurčičevih časih dualizma, nalaga dodatno dolžnost, da se zavzeto potrudimo pri spodbujanju branja.

Kdo je pravi za vodenje bralnega kluba

Priznam, sem aktivistka za množično ustanavljanje bralnih klubov in tri tudi sama vodim. S Knjižnico Ivančna Gorica prav tako sodelujemo v Zavezništvu za dvig bralne kulture, ki je nastalo na pobudo založbe kakovostnih knjig KUD Police Dubove, k njemu pa so pristopili še portal Dobreknjige.si, revija Bukla in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ker imam večletne izkušnje z vodenjem bralnih krožkov, vem, da lahko pogovor o knjigi steče takoj, ko dva prebereta isto knjigo ali različni knjigi. A za to, da nekdo prevzame vodenje in ustanovitev bralnega kluba, je vendarle prav, da zadosti nekaj zahtevam, in sicer najmanj kriteriju načitanosti. (Več o tem, kaj pomeni načitanost, si lahko preberete v članku Iztoka Osojnika.)

Če ste se našli v tej formulaciji in če ste dovolj empatični, imate nekaj veščin za povezovanje ljudi, vodenje pogovora in odločenost za večletno vodenje, ste pravi! Pravi ste tudi, če si boste cilje skozi čas višali, brali vedno zahtevnejše knjige, vabili na druženje tudi zunanje goste, pisatelje, prevajalce, se povezovali z drugimi klubi (in jih ne imeli za konkurenco), mogoče pa, kot v mojem primeru, našli zadovoljstvo tudi v ustanavljanju novih bralnih klubov in spodbujanju drugih. Sicer pa se v vodjo bralnega kluba lahko tudi izobrazite ali si razširjate obzorja na izobraževanjih.

Kako ustanovimo bralni klub

Za webinar za moderatorje bralnih klubov sem pripravila spodbuden filmček k ustanovitvi bralnega kluba, ki ste si ga lahko ogledali zgoraj.

Po samorefleksiji je čas, da premislimo o vrstah bralnih klubov in o tem, kakšnega bi želeli voditi sami. Lahko ste bolj ležerni in postavite klub z nekaj znanci, prijatelji, člani knjižnice, podjetja, tabornikov, veroukarjev itd. ter si vzamete čas, da začutite, kaj in kam bi se lahko razvilo druženje ob knjigah. Lahko ste bolj formalni in zbirate prijave po pravilih GDPR. V knjižnici imamo med poletjem pri pultu vpisovanje. Kasneje so ti, ki so prišli prvič, pripeljali še druge.

Iskanje članov

Skratka, iskanje članov naj bo ustno, pisno, preko spleta, angažirano, preprosto, pristno, predvsem pa osebno. Ustanovitev lahko seveda oglašujete, objavite program ipd., naredite celotni načrt objavljanja pred dogodkom in po dogodku. Stopnjo formalnosti določite sami, a iz izkušenj vem, da je najbolje imeti formalen, a prijeten stik, kajti udeleženi morajo imeti takoj občutek varnosti in slišanosti, enakovrednosti z vsemi. Tudi med pogovori kasneje boste morali mnenja ovrednotiti v prijetnem, pozitivnem tonu, jih enostavno sprejeti.

Ne škodi, če o pomenu bralnega kluba v skupnosti govorite, pišete. Ponavljajte, da ne napišem – trobite, da bralni klubi združujejo ljudi, da so člani apostoli branja, zgled, govorite o knjigah, ki jih berete, knjiga naj bo vidna v javnem prostoru.

Priprava na obravnavo knjige

Razmislite, ali boste pisali priprave. Vsaj na začetku je to nujno početi, na naših webinarjih prejmete osnutke, lahko pa sami poiščete svoj način, se morda oprete tudi na tuje vire, različne izkušnje. Prav tako razmislite, ali boste pisali zapisnik. V mojih bralnih klubih jih pišem sama in sicer v obliki prijaznega evalvacijskega pisma, ki ga pospremim s povabili na knjižne sejme, k branju naslednje knjige, pri čemer sem vselej osebna. Pismo pošljem po klasični pošti, česar so veseli tako v bralnem klubu seniork kot tudi v bralnem klubu dijakov, študentov in srednje generacije.

Promotorji branja

Poiščite dobre promotorje ali zagovornike branja. Pri nas smo k temu pridobili župana in pevko Nino Pušlar. Ne škodi, če dobite kak prestižni naziv, kot je denimo »branju prijazna občina«.

Še druge ideje boste našli v prispevku Ane Jasmine Oseban Povezovanje z lokalno skupnostjo.

Bralni klubi so predokus Države bralcev

Bralni klubi torej krepijo vezi v skupnostih, ustvarjajo varni prostor spoštovanja, poslušanja. Vemo, da je branje edina človekova dejavnost, ki razvija abstraktno mišljenje, le-to pa nas edino razloči od živali (prosto po Vesni Godina). Premislimo še o naslednji trditvi: Ustvarjalno mišljenje, ki se razvija ob branju, je edino, kar lahko prinese spremembo v družbi. Številne in obsežne raziskave so navsezadnje pokazale, da bi bila Država bralcev bolj miroljubna, strpna, učena, celo bolj zdrava in bogatejša.

Udobno število za delo v bralnem klubu je od 10 do 15 članov. Sama jih imam v našem najstarejšem bralnem krožku Kranjska čbelica dvanajst, kot je apostolov. Trdim, da gre zares za apostolke branja, in moje članice in član to tudi so.

O tem, kako do Države bralcev, sva se pogovarjala tudi z dr. Iztokom Osojnikom za revijo Bukla, na tem portalu smo objavili dolgo, neskrajšano različico intervjuja.

Vrste bralnih klubov

Obstaja več vrst bralnih klubov:

Klasični : spletni

Pri klasičnih bralnih klubih se dobivamo osebno, pri spletnih pa kajpada v obliki spletnih srečanj.

Odprti : zaprti

Pri odprtih bralnih klubih razpišemo knjige, vedno novi udeleženci pa pridejo, kadar želijo oz. kadar hočejo debatirati o določeni knjigi. V zaprtih skupinah je poudarek na skupinski dinamiki, poznavanju in spoznavanju drug drugega, s čimer hitreje dosežemo občutek varnosti. (Kranjska čbelica je nastala kot zaprti klub, vendar smo jo občasno tudi odpirali za javnost, kadar smo se glede tega vsi strinjali in kadar smo povabili literarne goste ali hoteli glasneje spregovoriti o kaki tematiki, denimo o avtizmu.)

Splošni : tematski

Pri splošnih bralnih klubih je izbor knjig zelo širok, na tematskih pa se berejo določeni žanri, teme ali avtorji ipd. Glede na tematiko so lahko jamarski, s psihološko ali filozofsko literaturo itd., po žanrih lahko bralci berejo samo detektivke, zgodovinske romane, poezijo itn.

Glede na ciljno publiko

Kakšen je bralni klub, je odvisno tudi od publike. Lahko je za seniorje ali pa za srednjo generacijo, dijake in študente, otroke, medgeneracijski itd.

Glede na okolje

Glede na okolje oz. prostor, v katerem se izvaja, so bralni klubi knjižnični, prijateljski, družinski, razredni, društveni, veroučni, v okviru podjetja, tabornikov, skavtov itn.

In še …

Bralni klubi so lahko obrnjeni vase in tudi navzven. Slednji so predvsem spletni, kjer se pridružijo tisti, ki jih zanima določena knjiga.

Lahko se sestajamo glede na narodnost avtorjev (samo slovenski, slovanski, afriški itd.).

Bralni klub naj bo oboje, poučen in hkrati prostočasen, dobivajmo se z obema namenoma.

Priprava na bralni klub

K ogledom izobraževalnih filmčkov bi dodala še posnetek z našega bralnega kluba o Josipu Jurčiču.

Na začetku je pomembno, da se povežemo z drugimi bralnimi klubi, se kakšnega udeležimo, pridobivamo izkušnje. Lahko so tudi spletni ali stopimo v stik z mentorji, sodelujmo z njimi. Udeležimo se seminarjev ali webinarjev, pripravimo se na to, da bomo osebno angažirani. Mogoče postanete celo radikalni entuziast. Ko se srečate prvič, določite pogostost srečevanj (idealno se mi zdi enkrat na mesec), določite uro, uskladite, kje bi se dobivali. Gotovo vam bodo v knjižnicah to dovolili, tudi če niste knjižničar.

Prvo srečanje

Prvo srečanje lahko naredimo še brez knjige in se med samo spoznamo, vprašamo, kako si predstavljamo svoje delo, kaj radi beremo, razmislimo lahko tudi o tem, kako se pokazati navzven, da bomo bolj vidni. Našim bralnim klubom smo imena nadeli šele po enem letu srečevanj.

Seveda potem sledi izbira knjige in samorefleksija, ali se bomo dobro počutili ob obravnavani temi in ali bomo kos odporu, če se pojavi.

Prva knjiga

Prva knjiga je lahko splošna ali aktualna, lahko se o njej veliko govori, dviguje prah ipd., zato da povežemo skupino, sledimo željam, jih iz srečanja v srečanje spoznavamo, sčasoma, med spoznavanjem, napeljemo na razmišljanje o aktu branja samem in k branju kakovostnih knjig. Z leti se navadimo izmenjavati obdobja, ko prebiramo zahtevnejše čtivo, z obdobji kakovostnega trivialnega branja.

Izboru čtiva seveda sledi branje, izpisovanje itd., s čimer se moderator bralnega kluba pripravi na obravnavo knjige. Pouči se o avtorju, poišče primerljive knjige, avtorje, tematike, spregovori o prevodih v druge jezike in o slovenskem prevodu, prebere recenzije, zanimivosti, pripravi kake odlomke.

Moderatorjeva vizija

Pri pripravi je pomembna vizija moderatorja. Sama si na koncu pomembne odlomke označim s samolepilnimi listki, na katerih so moje dileme, vprašanja, podvprašanja za udeležence. Na ta način nisem vezana na vrstni red iz priprave, ampak lažje sledim temu, kar izpostavijo udeleženke oz. udeleženci kluba. Vodim čim bolj naraven pogovor o knjigi, tematikah, ki jo prinaša, povezujem misli, vnašam dileme, podvprašanja, kaj dodam. Sem vodja, hkrati pa enakopravna razpravljavka, ne vrednotim mnenj, raje postavljam podvprašanja, če ne razumem, zakaj nekdo tako razmišlja. Vsi člani kluba so enakovredni, vsak prinese dragocen košček v mozaik pogleda na knjigo, njene junake, sporočilo …

V naših klubih vsi preberemo isto knjigo, obstajajo pa tudi bralni klubi, kjer vsak predstavlja svojo. Tudi mi to naredimo enkrat ali dvakrat na leto, denimo, ko vsaka prebere po eno knjigo iz zaloge aktualnih kresnikov.

Priprava prostora in vzdušja

Neverbalna komunikacija je pri pripravi srečanja izredno pomembna. To pomeni, da pripravimo prostor, stole, mize, pomemben je tudi vonj, naj bo prezračeno, okolica knjižnice pometena, čaj pripravljen, piškotki dišeči. Tu naj bodo nastavljene knjižne novosti in tiste iz kategorije»tudi te so dobre«. Lahko gremo celo tako daleč, da si pripravimo prvo pomoč, beležke ipd.

Srečanje organiziramo v obliki čajanke, sicer pa je občasno v obliki ekskurzije, pohoda, srečanja s pisateljem, domoznancem, prevajalcem. Bralni klub je lahko tudi spletni, če to zahteva situacija, lahko se članica, ki zboli, priključi preko ekrana itd. Zelo pomembno je delovati obredno. Obred pomeni, da si najdemo svoje navade, red, nam lastne posebnosti, posvečenost. Nazadnje smo se zaradi korone srečale zunaj in izginila je vsa čarovnija. Ko članice pri nas prihajajo, tečejo neformalni pogovori, imajo svoje sedeže, točimo si čaj v prelep porcelan, naročen iz Anglije J … Prižgemo svečke, prinesemo rožico, šopek.

Najprej povem nekaj o avtorju in/ali tematiki, sprostim prisotne s tem, da jim priznam svoje težave ob branju, aktualiziram s kakimi dogodki iz medijev, prazniki ipd. Pogovor ponavadi traja eno uro, kasneje ostanemo še kake pol neformalne urice, ko si priporočamo knjige, povem kaj o dogajanjih v knjižnici, pri tem pa članice tudi pozivam, da si knjige kupijo, izposodijo, priporočijo še drugim, da si zopet uredijo knjižne police, da berejo na glas, družinsko, govorimo o pomenu branja, o aktualnih dogodkih. Pri tem pa seveda tudi razblinimo kake skrbi.

Kako iz enega samega bralnega kluba nastane nekaj več

Iz enega samega bralnega kluba in skromnih začetkov lahko nastane večje gibanje in posledično več branja, še posledično več kakovostnega branja. Lahko povem več o svoji izkušnji. Osmo leto vodim klub seniork Kranjska čbelica. To ime smo si izbrali, ker je pod oknom knjižnice almanahu Kranjska čbelica urednikoval Miha Kastelic, tu so se dobivali vsi od Prešerna do Čopa, Smoleta … O delu s tem klubom sem podrobneje pisala v članku Izkušnje z branjem kakovostnih knjig v bralnem klubu.

Mladinski bralni klub v Knjižnici Ivančna Gorica
Mladinski bralni klub v Knjižnici Ivančna Gorica

Mladinski bralni klub in bralni klub za paraplegike

Povsem organsko so do mene pristopali tudi drugi, mlajši, češ da bi se želeli priključiti, in ustanovile smo drugi bralni klub za študente in dijake, nazadnje pa še tretjega – spletnega s paraplegiki iz ljubljanskega okraja. Tudi slednji so me verjetno »našli« zato, ker »se sliši« o nas, vendar pri njih zaenkrat uvajam mentorico, ki bo kasneje sama prevzela klub.

Povezovanje z založbami

Na podobno angažiran način smo se povezali tudi z založbo KUD Police Dubove oz. z bralno aktivistko Tatjano Jamnik, književno prevajalko in urednico, ki v okviru neprofitnega društva izdaja izključno kvalitetne knjige. Tako smo v času njihovih projektov Odmevi resničnosti in Migracije v resničnosti, izvajana v okviru programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, naredili še vzporedni bralni klub, kjer smo brali z dr. Iztokom Osojnikom in se srečevali s prevajalkami. Pri tem smo se učili in spoznavali, kako pomembno je, da v bralnih klubih več govorimo o literarni kritiki, o aktu branja samem, o tem, kako brati določeno knjigo, kakšno »pozo« zavzeti, ko spoznavamo junake, z njimi stopamo v odnos.

Medgeneracijska srečanja

Pomembno se je odzivati na spodbude in že utečene akcije. Tako je bilo v primeru Tilke Jamnik, ki je vodila medgeneracijska srečanja – izpeljali smo kar nekaj srečanj ob knjigah, kjer so se seniorke srečevale s šolarji. Še kasneje je to sodelovanje ostalo, sama pa sem začela v razrede voditi pisatelje.

Bralno-literarni pogovori v razredu

V razredih nastane drugačna klima kot v avlah, saj se učenci čutijo nagovorjene, vzdušje je slavnostno, skoraj posvečeno in hkrati sproščeno. Zelo priporočam to obliko nekakšne zmesi med literarnim večerom in bralnim klubom.

Spletna srečanja

V času, ko se je pričela korona, smo se morali prilagoditi in z vsemi bralnimi klubi smo vzpostavili na srečanja na daljavo. Izpustili nismo niti enega srečanja, pri učenju starejših pa sem porabila le nekaj malega časa več, da so usvojili, kako se uporablja aplikacije, spletne konferenčne sobe …

Popis bralnih klubov

Bralne klube iz vse Slovenije od letos na portalu Dobreknjige.si tudi popisujemo. (Če že imate bralni klub, ga le brž vpišite.) Hkrati pa smo jih povabili tudi na tradicionalni spomladanski Jurčičev literarni pohod. Pohod vsako leto organiziramo v začetku marca – lepo vabljeni, da se nam na Jurčičevi poti pridružite tudi vi!

Most do boljše družbe

Družba se z vsakim bralcem dviguje kulturno, etično, človeško, medgeneracijsko, mladina nas opazuje in se uči, počasi, a vztrajno nastaja Država bralcev. Bralni klubi so most do boljše družbe. Ustanovite ga.

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Lahko ga izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek po vašem mnenju izboljšali?